So znoreli? Na vrat na nos nov sistem volitev poslancev.

Ukinili bi, denimo, volilne okraje, uvedli strankarske kandidatne liste po enotah, kjer bi med strankami in njihovimi kandidati izbirali na podoben način kot na evropskih volitvah s prednostnim glasom. Predlagajo pa še vrsto manjših sprememb.  

Zakonodajno pravna služba državnega zbora je že opozorila, da bi morala biti v tehtanje zahtevnih vprašanj, ki jih predlog spremembe volilnega sistema odpira, vključena ustavno pravna stroka, česar s skrajšanim postopkom in odločanjem na izredni seji ni mogoče zagotoviti. 

Kako so propadli prvič 

Z enakim predlogom so te stranke, a po običajnem postopku, poskušale volilni sistem spremeniti že v začetku leta po letu dni dogovarjanj vseh parlamentarnih strank pri predsedniku republike Borutu Pahorju.

Pri Pahorju so bili dogovorjeni, da bodo postopek sprožili le, če predlog spremembe volilnega sistema podpiše najmanj 60 poslancev. Toliko poslancev je za spremembo tudi nujnih.  

A so sprožili postopek s podpisi le 59 poslancev, ker sta ji nasprotovali SDS s 26 poslanci in DeSUS s petimi.  A že pri prvem glasovanju, ali bi o spreminjanju volilnega sistema sploh začeli resno proceduro v parlamentu, je bilo glasov marca le še 57.

In projekt je propadel že na prvi stopnički. Čisto brez možnosti pa skupina, ki jo je takrat vodil Brane Golubovič (LMŠ), ni bila. Dodaten glas, ki jim je manjkal, so dobili iz DeSUSa, a so jim ušli trije njihovi lastni. 59 poslancem LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in SNS se je pridružil Branko Simonovič (DeSUS). A sta zmanjkala glasova Predraga Bakoviča (SD) in Franca Kramarja (SAB), vzdržal pa se je Ferenc Horvath (narodnosti), ki je to tudi javno napovedal. Na posnetku je Golubović:

Brane Golubovič (LMŠ). Foto: STA ,

Tokrat je predlagateljev, ki so z Mašo Kociper podpisali, da bi po skrajšanem postopku na izredni seji spreminjali celoten sistem volitev poslancev, še krepko manj kot prvič.

Poslanci bi morali po odločbi ustavnega sodišča ta mesec popraviti velikost volilnih okrajev, ker se izteka rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče, ki je ugotovilo, da se po številu volilnih upravičencev okraji med seboj preveč razlikujejo. Za to spremembo, ker velikost okrajev določa navadni in ne volilni zakon, zadošča navadna večina poslancev.

Previdni ustavni sodniki

Da poslance zaradi prevelikih razlik v velikosti okrajev volimo na način, ki ni v skladu z ustavo, je ustavno sodišče odločilo pred dvema letoma po sporu, ki ga je sprožil državni svet. Ustavno sodišče je državnemu svetu pritrdilo, da zakon zaradi prevelikih razlik med velikostjo okrajev ne uresničuje načela, da se "poslanci volijo po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev" in da je "volilna pravica splošna in enaka".

Ni pa pred dobrim letom določitve okrajev sodišče tudi razveljavilo, saj bi s tem lahko povzročilo protiustavno praznino, če državnemu zboru ne bi uspelo popraviti ureditve do konca letošnjega leta in volitev potem sploh ne bi bilo mogoče izvesti.

Sodniki so bili previdni, ker je znano, da imajo poslanci pri določanju, kako se jih bo volilo, velike težave. Spremenjene velikosti okrajev namreč lahko pomenijo, da posamezni poslanci ne bodo več izvoljeni in jih je v to potem težko prepričati.

Iz vlade so ob predlogu leve opozicije, da bi spremenili kar celotni volilni sistem in to po skrajšanem postopku in na izredni seji parlamenta, sporočili, da je rok za uresničitev ustavne odločbe 21. december 2020 in ker ministrstvo za javno upravo že več mesecev intenzivno sodeluje s poslanskimi skupinami v zvezi s pripravo popravkov velikosti okrajev, za kar je potrebna navadna večina, vlada meni, da je ta pot ustreznejša.