Smotrno predpisovanje zdravil ni le ekonomsko vprašanje

V uvodnem nagovoru današnjega strokovnega posveta Odgovorno predpisovanje zdravil, ki sta ga pripravila ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje je minister Marušič poudaril, da v organizmih bolnikov, ki imajo predpisanih več kot pet zdravil, zelo verjetno prihaja že do takšnih sprememb, ki jih opisuje že kot zastrupljenost, zaradi katerih zdravljenje pravzaprav postaja manj učinkovito. Čeprav ni zanemarljiv niti stroškovni vidik čezmernega predpisovanja zdravil, so v tem primeru težave pravzaprav še bistveno večje, ker ima lahko neučinkovito zdravljenje za posledico tudi dodatne stroške. "Čezmerno predpisovanje zdravil ni upravičeno ne s strokovnega ne z racionalnega vidika," je poudaril. Manj zdravil še ne pomeni manj zdravja O razsežnostih tega pojava je spregovoril direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin. Ocenil je, da za bolnišnično zdravljenje okoli 25 tisoč Slovencev, ki imajo predpisanih več kot pet zdravil, zdravstvena blagajna porabi okoli 20 milijonov evrov.

Kot primer, kako je mogoče zajeziti neracionalno predpisovanje zdravil, je izpostavil projekt, ki so ga izpeljali v domovih upokojencev v Murski Soboti. Prekmurje so izbrali kot regijo, kjer so zaznali veliko predpisovanja zdravil, domove upokojencev pa zato, ker so "starejši tarčna skupina, človek največ zdravil jemlje v globoki starosti."

Prizadevanja za bolj smotrno predpisovanje so dala vidne rezultate: število predpisanih receptov je padlo kar za 30 odstotkov. Fakin je dodal: "Dejstvo, da se ob tem varovancem zdravstveno stanje ni poslabšalo, dokazuje, da je predpisovanja zdravil res bilo preveč." Na seznamu prepogosto predpisanih zdravil so prevladovala pomirjevala.

Grki porabijo skoraj enkrat več za zdravila kot Slovenci Sicer pa je Slovenija po stroških za zdravila na prebivalca z okoli 300 evri letno pod evropskim povprečjem. Na vrhu lestvice je Grčija, ki je Sloveniji primerljiva po bruto družbenem proizvodu, a kjer na prebivalca porabijo skoraj 200 evrov več na leto. Precej nižje stroške imajo razvite države, predvsem skandinavske države in Velika Britanija, je pojasnil Fakin.

Vsakdanji stres je resna grožnja zdravju Stroka zagovarja, da je pri zagotavljanju višje kakovosti življenja pomembno poudariti tudi zdrav način življenja in se ne zanašati samo na zdravila. Kot eno resnih groženj zdravemu življenju je izpostavil vsakdanji stres, katerega vpliv je pojasnil kar na svojem primeru: "Imel sem povišan pritisk in ko mi tri, štiri leta niso dali delati nič, se mi je pritisk vrnil na normalne vrednosti, ki jih imam še vedno kljub zelo stresnem delu, ki ga opravljam."