Slovenskim sodiščem še ena zaušnica iz Evrope

Z. A. je v pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) zatrjevala, da ji je bila kršena pravica do poštenega sojenja v pravdnem postopku, v katerem je bila zoper njo izdana zamudna sodba. Trdila je, da v poštni nabiralnik ni nikoli prejela obvestila o sodni pošiljki, s katero ji je mariborsko okrožno sodišče vročalo tožbo, v Delu piše Iva Ropac.

Zaradi vračila posojila na podlagi ustnega dogovora jo je namreč tožila znanka. V času, ko ji je poštar januarja 2007 v nabiralniku pustil dve obvestili, je bila Z. A. v tujini.

Trdila je, da je bila s tem, da naj bi bila tožena, seznanjena šele, ko ji je bila vročena zamudna sodba, kajti po tem, ko se je 24. marca vrnila domov, v poštnem nabiralniku ni našla obvestil poštarja o prispeli sodni pošiljki. To je pošta po petnajstih dneh vrnila na sodišče, ker je naslovnica ni prevzela.

Neuspešna pritožba na okrožno, vrhovno in ustavno sodišče Mariborsko okrožno sodišče je sredi septembra 2007 izdalo zamudno sodbo v korist znanke Z. A. V skladu s takrat veljavnimi pravili o vročanju je namreč štelo, da je bila Z. A. tožba vročena že pred sodbo.

Pritožnica se je zoper zamudno sodbo pritožila in hkrati vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar je bila neuspešna. Prav tako ni bila uspešna pred vrhovnim sodiščem in ustavnim sodiščem.

Evropsko sodišče za človekove pravice je menilo, da je bil takrat veljavni trimesečni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je Z. A. zamudila, prekratek (ta rok je po novem veljavnem zakonu o pravdnem postopku šest mesecev), prav tako je sklenilo, da sta višje in vrhovno sodišče, ko sta odločili o njeni pritožbi, prestrogo uporabili veljavno pravo.

Dva tisoč evrov zadoščenja in štiri tisoč evrov za stroške "ESČP je v konkretnem primeru pristop nacionalnih sodišč ocenilo za preveč formalističen, poudarilo je tudi dejstvo, da je sodišče za izdajo enostavne zamudne sodbe potrebovalo skoraj osem mesecev. Stališču, da pritožnica ni bila zadosti skrbna, je sicer pritrdilo, hkrati pa ocenilo, da so bila posledice, ki so jo zaradi tega doletele, nesorazmerne," pojasnjujejo na pravobranilstvu.

Evropsko sodišče ji je zato prisodilo 2.000 evrov pravičnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo in povrnitev stroškov postopka pred nacionalnimi sodišči ter pred ESČP v skupnem znesku 3.869 evrov, še piše Delo.