Petek, 30. 10. 2015, 8.41
7 let, 2 meseca
Slovenskim sodiščem še ena zaušnica iz Evrope
Z. A. je v pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) zatrjevala, da ji je bila kršena pravica do poštenega sojenja v pravdnem postopku, v katerem je bila zoper njo izdana zamudna sodba. Trdila je, da v poštni nabiralnik ni nikoli prejela obvestila o sodni pošiljki, s katero ji je mariborsko okrožno sodišče vročalo tožbo, v Delu piše Iva Ropac.
Zaradi vračila posojila na podlagi ustnega dogovora jo je namreč tožila znanka. V času, ko ji je poštar januarja 2007 v nabiralniku pustil dve obvestili, je bila Z. A. v tujini.
Trdila je, da je bila s tem, da naj bi bila tožena, seznanjena šele, ko ji je bila vročena zamudna sodba, kajti po tem, ko se je 24. marca vrnila domov, v poštnem nabiralniku ni našla obvestil poštarja o prispeli sodni pošiljki. To je pošta po petnajstih dneh vrnila na sodišče, ker je naslovnica ni prevzela.
Pritožnica se je zoper zamudno sodbo pritožila in hkrati vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar je bila neuspešna. Prav tako ni bila uspešna pred vrhovnim sodiščem in ustavnim sodiščem.
Evropsko sodišče za človekove pravice je menilo, da je bil takrat veljavni trimesečni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je Z. A. zamudila, prekratek (ta rok je po novem veljavnem zakonu o pravdnem postopku šest mesecev), prav tako je sklenilo, da sta višje in vrhovno sodišče, ko sta odločili o njeni pritožbi, prestrogo uporabili veljavno pravo.
Evropsko sodišče ji je zato prisodilo 2.000 evrov pravičnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo in povrnitev stroškov postopka pred nacionalnimi sodišči ter pred ESČP v skupnem znesku 3.869 evrov, še piše Delo.