Četrtek, 18. 3. 2021, 15.55
3 leta, 8 mesecev
Slovenski strokovnjaki o poteku epidemije covid-19
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,53
6
Strokovnjaki z različnih področij so na današnjem spletnem posvetu, ki ga je pripravil Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), razpravljali o poteku epidemije covid-19 pri nas. Beseda je tekla predvsem o smiselnosti ukrepov, pomembnosti interpretacije podatkov pri spremljanju epidemije in zaupanju znotraj družbe.
Predsednica zdravniške zbornice in nekdanja vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je v razpravi na začetku izpostavila črno statistiko, ki jo je prinesel virus, in dejala, da gre v zgodovinskem merilu nedvomno za "katastrofo, pred katero si ne moremo zatiskati oči". Poudarila je, da je že v prvem valu postalo jasno, da se ne soočamo samo z epidemijo, pač pa sindemijo, kar pomeni, da sočasno z zdravstvenimi naraščajo tudi druge težave.
Ob tem je izpostavila, da je znanost na srečo, kljub številnim zapletom, ki smo jim priča danes, v rekordnem času razvila cepiva. Kljub vedno večjemu številu precepljenih je Beovićeva zaradi narave virusa in širjenja drugih različic dejala, da lahko pričakujemo tretji val in povečano število covidnih bolnikov v bolnišnicah, piše STA.
Keber kritičen do stroke in odločevalcev
Koordinator razprave, profesor interne medicine in zdravstveni analitik Dušan Keber je bil na posvetu kritičen do stroke in odločevalcev, ki so premalo pozornosti posvetili možnosti prenosa okužbe prek aerosolov. Po njegovih kritičnih opažanjih je namreč tovrsten prenos veliko bolj problematičen, kot pa prenos preko kapljične okužbe.
Pomembnost širjenja okužb preko aerosolov je izpostavil tudi infektolog in vodja raziskovalnega oddelka Univerzitetne klinike Charité v Berlinu Andrej Trampuž. Tudi on je, tako kot Beovićeva, pozdravil napredek znanosti v zadnjem letu, ki bo koristil tudi v morebitnih prihodnjih pojavih pandemij.
Tudi Trampuž je sicer napovedal verjetnost tretjega vala, ki bi se lahko pojavil zaradi mutacij in napak pri obvladovanju epidemije. Zdaj, ko bi morali ukrepe zaostrovati, jih namreč veliko držav sprošča, še preden je zadosti ljudi cepljenih, je bil kritičen.
Poudarili so pomembnost zaupanja
Na razpravi je sodeloval tudi strokovnjak za informacijske sisteme Miha Kadunc, ki deluje znotraj skupine Sledilnik. Kadunc je dejal, da se na Sledilniku niso veliko ukvarjali samo s podatki, pač pa so krepili tudi znanje o sami bolezni. To je namreč bistvenega pomena pri interpretaciji podatkov. Ob tem je izrazil željo po bolj odprtih podatkih, med drugim glede cepilnih mest, hospitalizacij in časovni komponenti bolezni.
Ob razpravi po letu dni spopadanja s koronavirusom so razpravljalci poudarili tudi pomembnost zaupanja. Hajdeja Iglič s katedre za analitsko sociologijo z ljubljanske fakultete za družbene vede je poudarila, da imajo v negotovih položajih, ko se ljudje v večji meri obračajo na različne vire informiranja, večjo težo tisti, ki jim zaupajo. Zadnje je poudaril tudi urednik sobotne priloge Dela Ali Žerdin in izpostavil problematiko, da osebe, ki ostajajo glavni govorniki epidemije, prihajajo z dna lestvice zaupanja, poroča STA.
6