Slovenski otroci in mladostniki debelejši od ameriških

Prekomerna teža kot globalni problem Po podatkih raziskave OECD Obesity update, ki je pred dnevi prišla v javnost, se s pretirano telesno težo bori okoli 18 odstotkov odraslih v 34 državah kluba OECD. Tako telesna višina kot teža se od 18. stoletja stalno povečujeta, isti trend pa spremlja prihodke, izobrazbo in kakovost življenjskih pogojev. Medtem ko je bila dodatna teža za naše prednike koristna – pozitivno je vplivala na zdravje in dolžino življenja –, je skrb vzbujajoče veliko število ljudi preseglo mejo, kjer dodatna teža lahko ubija.

Usodni kilogrami Radikalno predebeli ljudje umirajo med 8 in 10 let prej kot "normalnokategorniki", medtem ko vsakih dodatnih 15 kilogramov poveča verjetnost zgodnje smrti za okoli 30 odstotkov. Morda vredno razmisleka, preden se podamo na naslednjo praznovanje povprečne petdesetletnice, ki bo – če se bo trend nadaljeval – imela vse manj povabljencev.

Alarmantno stanje pri podmladku Medtem ko so podatki za odrasle nedvomno alarmantni, so naravnost šokantne statistike vezane na naš podmladek. Slovenija se je namreč v kategoriji pretežkih ali debelih otrok med 5. in 17. letom prebila v sam svetovni vrh ter prehitela svetovno velesilo ZDA. Podatki kažejo, da so slovenski otroci v povprečju debelejši od ameriških.

Tako fantje kot dekleta Tako je kar 32 odstotkov fantov in 23 odstotkov deklet v navedeni starostni kategoriji pretežkih ali objestno debelih. Boleča statistika, ki pa je pravzaprav zgolj potrditev vtisa, ki ga dobimo ob vsakem obisku bazena, kina ali drugega javnega mesta, kjer se zadržuje mladina. Za razliko od obdobja pred 20 leti, ko so bila nogometna in teniška igrišča zasedena do teme, danes lahko opazujemo mladino, ki v glavnem poseda in se ob tem prehranjuje z izrazito nezdravimi zadevami.

Zdrava hrana stane To naj bi bil po mnenju OECD tudi eden osrednjih razlogov – znižanje družinskih proračunov za (zdravo) hrano zaradi recesije. Tako naj bi se v Veliki Britaniji ti proračuni v povprečju znižali za 8,5 odstotka, kar je v praksi pomenilo 0,08 grama nasičenih maščob in 0,27 grama sladkorja na 100 g kupljene hrane. Zdrava hrana stane, nezdrava se asimptotično približuje brezplačnosti.

Ukrepi, preden bo prepozno Imamo srečo, da živimo v deželi, kjer smo obkroženi z naravo in obilico dostopnih možnosti za gibanje, rekreacijo ter zdravimi viri prehrane. Izkoristimo jo, preden vzgojimo generacijo, ki bo prevzela stereotipno žezlo debelosti.