Torek,
29. 1. 2019,
8.07

Osveženo pred

5 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,97

8

Natisni članek

Natisni članek

korupcija ocena

Torek, 29. 1. 2019, 8.07

5 let, 10 mesecev

Slovenija znova padla na indeksu zaznave korupcije #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,97

8

Slovenija je na indeksu zaznave korupcije 2018, ki ga je objavil Transparency International (TI), dobila oceno 60, na lestvici držav pa zasedla 36. mesto. V primerjavi z letom 2017 je oceno poslabšala za eno točko, na lestvici držav pa padla za dve mesti. Tako že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu zaznave korupcije, ugotavlja TI.

Indeks zaznave korupcije | Foto: Transparency International Foto: Transparency International

Na indeksu zaznave korupcije za leto 2017 je Slovenija zabeležila oceno 61, na lestvici držav pa se je uvrstila na 34. mesto.

Indeks zaznave korupcije razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja, narejen je na podlagi združitve podatkov in analiz svetovno priznanih ustanov in vključuje poglede gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov. Rezultati indeksa zaznave korupcije so predstavljeni na lestvici od 0 do 100. Ocena 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa "zelo čisto" državo.

Dušan Šešok
Novice Se bodo v vojno za Hidrio vpletli Šešoki iz Iskre?

"Na to novelo čakamo dolgo. Predolgo."

Transparency International (TI) Slovenia opozarja, da v Sloveniji pri ključnih sistemskih premikih še vedno ni dovolj zavzetosti, ki bi prinašala večje premike v pozitivno smer. Pri tem med drugim izpostavlja počasnost pri sprejemu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za sprejem katere je po dolgi proceduri na vladi v prejšnjem sklicu DZ zmanjkalo časa.

Predlog novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je vlada premiera Mira Cerarja pripravljala od jeseni 2014 oziroma poletja 2016, ko je odgovornost za pripravo novele prevzelo Ministrstvo za pravosodje. Januarja 2018 je predlog novele vlada potrdila, a je prejšnji sklic Državnega zbora ni obravnaval, čeprav so imeli poslanci za to več mesecev časa. Zdaj je na potezi nova vlada premiera Marjana Šarca.

"Na to novelo čakamo dolgo. Predolgo. Vlado pozivamo, naj čim prejšnji sprejem sistemskih ukrepov za učinkovitejše preprečevanje korupcije, vključno z novim programom vlade za krepitev integritete in transparentnosti, ter čim prejšnja novelacija zakona o preprečevanju korupcije postaneta ena od njenih prednostnih nalog," besede predsednice TI Slovenia Alme Sedlar povzema sporočilo za javnost. Sedlarjeva ob tem dodaja, da na celostno ureditev še vedno čakajo tudi področja lobiranja, preprečevanja pojava vrtljivih vrat ter zaščite prijaviteljev oziroma žvižgačev.

Stagniranju Slovenije na indeksu zaznave korupcije, ki je bil objavljen danes, po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) botruje neprimeren odziv oz. odsotnost odziva odločevalcev, ko pristojni organi ugotovijo korupcijo. Za napredek pa je po njihovem mnenju nujna učinkovita zakonska ureditev področja preprečevanja korupcije.

Na zaznavo korupcije vpliva nesmotrna in nepregledna poraba javnih sredstev

Pomanjkanje napredka v TI Slovenia opažajo tudi pri vzpostavljanju integritete najvišjih predstavnikov oblasti. "Kljub večkratnim pozivom TI Slovenia tudi ta sklic DZ še ni sprejel etičnega kodeksa za poslance in poslanke, čeprav k sprejetju poziva Skupina držav proti korupciji - Greco. Neizpolnjevanje mednarodnih priporočil in zavez s področja integritete in preprečevanja korupcije meče slabo luč na vse javne institucije," pravi Sedlarjeva. "Na to novelo čakamo dolgo. Predolgo," pravi Alma Sedlar. | Foto: Bor Slana "Na to novelo čakamo dolgo. Predolgo," pravi Alma Sedlar. Foto: Bor Slana

Na zaznavo korupcije pa po oceni TI Slovenija vpliva tudi nesmotrna in nepregledna poraba javnih sredstev. Zato si želijo porabo javnih sredstev in izvedbo postopkov javnih naročil približati javnosti s projektom Pakt integritete, v okviru katerega TI od leta 2016 kot neodvisni opazovalec spremlja energetsko sanacijo bolnišnic.

Sportal Milan Mandarić sporoča snubcem: Morali boste plačati #video

Niže se uvrščajo države, ki ne zagotavljajo medijske svobode

Najvišje na indeksu zaznave korupcije za leto 2018 sta med 180 državami Danska z oceno 88,1 in Nova Zelandija z oceno 87,2. Najslabše so uvrščene države, kjer je še vedno potekajo konflikti ali je bila nedavno vojna - Južni Sudan in Sirija z oceno 13 ter Somalija z oceno 10.

Na TI Slovenija še ugotavljajo, da primerjava indeksa z drugimi kazalci kaže, da se niže uvrščajo države, ki ne zagotavljajo medijske svobode in kjer so novinarji pogosto preganjani zaradi svojega poročanja. Prav tako je vidna povezava med indeksom zaznave korupcije in zagotavljanjem prostora za delovanje civilne družbe.