Četrtek, 15. 5. 2025, 10.41
1 ura, 57 minut
Slovenija v prvem četrtletju z 0,7-odstotnim padcem BDP #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka, potem ko se je v zadnjem lanskem četrtletju za 1,5 odstotka povečal. Negativno je na BDP po navedbah državnega statističnega urada vplival saldo menjave s tujino. Finančnega ministra Klemna Boštjančiča prihodnost skrbi, posebej v luči potrebnih obrambnih izdatkov. Padec BDP je sicer presenetil tako analitike Gospodarske zbornice Slovenije kot tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Slovenija kot zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo čuti težave največjih trgovinskih partnerjev, ob tem pa tudi globalne spremembe, ki jih je sprožila nova trgovinska politika ZDA, je krčenje BDP v prvem četrtletju za STA komentiral minister za finance Klemen Boštjančič.
"Slovenija je zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo in je zelo odvisna od največjih trgovinskih partnerjev. Naši največji trgovinski partnerji imajo precejšnje težave. Govorim predvsem o Nemčiji, Avstriji, pa še o kakšni drugi državi. Na drugi strani pa je seveda ta negotovost, ki jo povzročajo globalne spremembe," je ob ob robu letnega zasedanja sveta guvernerjev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Londonu dejal Boštjančič.
S spremembami je namignil na carinske ukrepe ZDA, ki "v resnici zelo negativno vplivajo pravzaprav na vse, na svetovno gospodarstvo".
Za natančnejši odziv na krčenje BDP je sicer po ministrovih besedah še prezgodaj, saj da bo treba še natančno pogledati podatke. Ga pa prihodnost skrbi. "Absolutno me skrbi vse to dogajanje, ta stampedo za obrambne izdatke in drugo," je dejal. Slovenija bo namreč izdatke za obrambo še letos zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri.
"Če se primerjamo z drugimi evropskimi državami, potem me manj skrbi, ker je treba vedeti, da so težave v določenih državah res ogromne. A po drugi strani je to tudi problem za Slovenijo, saj smo mi najbolj vezani na evropsko ekonomijo. Tako da tolažba, da nam gre kar dobro, ko se primerjamo z drugimi evropskimi državami, ni dobra," je sklenil Boštjančič.
Manj pesimistični so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. "Padec BDP odraža izzive, ki smo jim priča v mednarodnem okolju, vendar domače povpraševanje ostaja stabilno," so zapisali. Kot so dodali, lahko negativen prispevek salda menjave s tujino k BDP pripišemo uvedbi ameriških carin ter tudi zaostrovanju razmer v nemški avtomobilski industriji.
Ivanc: Padec BDP je presenečenje
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) jih je padec bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem četrtletju presenetil, je dejal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Ocena glede letošnje gospodarske rasti za zdaj ostaja pri 2,5 odstotka, vendar ne bo dosegljiva, če bodo podatki za prvo četrtletje na koncu resnično obveljali, je opozoril.
"Sicer smo pričakovali nižjo rast BDP kot v predhodnem kvartalu, vseeno pa je negativna rast BDP, kot jo ugotavlja statistični urad za prvo četrtletje, presenečenje," je v izjavi za STA zapisal Ivanc. Kot možni razlog za padec na GZS vidijo pomanjkljivo oceno deflatorja ali nezmožnost ustrezne ocene dviga zalog.
Kot je izpostavil Ivanc, se je sicer dinamika glede na podatke na vseh področjih poslabšala.
"Tako se je poslabšal saldo menjave storitev (zaradi rekordno visoke rasti uvoza transportnih storitev, IKT-storitev in ostalih poslovnih storitev) ob manjšem porastu izvoza storitev," je navedel Ivanc.
Na te trende so imele do določene mere po oceni Ivanca vpliv višje cene naftnih derivatov v Sloveniji zaradi višjih trošarin na goriva ter spremembe na področju obdavčitve napotenih delavcev.
Nižja od pričakovane je bila tudi realna rast potrošnje gospodinjstev.
Zadnji četrtletni padec BDP leta 2020
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bil padec BDP v Sloveniji v prvem četrtletju tako na letni kot četrtletni ravni 0,8-odstoten.
S tem se je zaključilo obdobje gospodarske rasti, ki je trajalo več kot štiri leta. Pred tem je Slovenija upad obsega BDP nazadnje zabeležila v zadnjem četrtletju 2020.
V letošnjem prvem četrtletju se je domača potrošnja na letni ravni zvišala za 0,8 odstotka, medtem ko je saldo menjave s tujino znižal BDP za 1,4 odstotne točke.
K rasti domače potrošnje je prispevala končna potrošnja, ki se je povečala za en odstotek. Pri tem se je potrošnja države povečala za 2,6 odstotka, potrošnja gospodinjstev pa za precej bolj skromnih 0,4 odstotka. Umirjanje rasti potrošnje gospodinjstev so sicer statistiki zaznavali že vse lansko leto.
Velik upad gradbeništva
Bruto investicije v osnovna sredstva so se v začetku leta 2025 zmanjšale četrto četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka, torej podobno kot že v zadnjem lanskem četrtletju. Največji vpliv na upad investicij je imelo devetodstotno zmanjšanje investicij v gradbene objekte.
Uvoz in izvoz sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala, se je pa precej izraziteje povečal uvoz, zato je saldo menjave s tujino negativno vplival na BDP. Uvoz je bil v prvih treh mesecih letos za 1,9 odstotka večji kot lani, izvoz pa zgolj za 0,1 odstotka.
Tako kot že v zadnjem četrtletju 2024 je zaposlenost tudi v prvem četrtletju letos upadla, in sicer za pol odstotka. Rast zaposlenosti se je umirjala že celotno leto 2024. Upad je bil največji v predelovalnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo in pa tudi druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor sodijo tudi zaposlovalne dejavnosti.
Umar tako nizke gospodarske aktivnosti ni pričakoval
Skrčenje obsega BDP v začetku leta 2025 je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) presenetilo. Upadle so investicije, nižja kot lani je bila tudi aktivnost v izvoznem sektorju gospodarstva, kar verjetno lahko povezujemo s povečano negotovostjo v mednarodnem gospodarskem okolju v pričakovanju carinskih ukrepov ZDA, so sporočili iz urada.
Negotovost in nepredvidljivost glede prihodnjih gospodarskih gibanj v trgovinskih partnericah ostajata izjemno veliki, je komentirala v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš. Dodala je, da tudi druga tveganja v mednarodnem okolju ostajajo velika, povezana pa so predvsem z morebitno zaostritvijo trgovinske vojne, poslabšanjem geopolitičnih razmer in počasnejšim gospodarskim okrevanjem v nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah od sedaj pričakovanega.
Rast BDP območja evra popravljena navzdol na 0,3 odstotka
Gospodarska rast območja evra je bila v letošnjem prvem četrtletju nekoliko šibkejša od prvotno napovedane. Obseg BDP se je v primerjavi s četrtletjem prej povečal za 0,3 odstotka, so danes sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat.
V prvi oceni, objavljeni 30. aprila, je Eurostat poročal o 0,4-odstotni gospodarski rasti 20 držav, ki si delijo enotno valuto.
Je pa Eurostat potrdil prvo oceno rasti za celotno EU, to je pri 0,3 odstotka.
Med državami z evrom je bil največji skok BDP zabeležen na Irskem (+3,2 odstotka) in Cipru (+1,3 odstotka). Najslabše rezultate sta dosegli Slovenija (-0,8 odstotka) in Portugalska (-0,5 odstotka).
V primerjavi s prvim četrtletjem lani se je sezonsko prilagojeni BDP območja evra v prvem četrtletju 2025 povečal za 1,2 odstotka, EU pa za 1,4 odstotka.
