Četrtek, 25. 4. 2024, 10.42
7 mesecev
Slovenija sprejela nove strateške smernice za obrambo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,07
Novi dokumenti povzemajo in upoštevajo različne obstoječe ter že uveljavljene mednarodne zaveze RS na obrambnem področju, ki so bile sprejete na najvišji politični ravni (dva odstotka BDP za obrambo do leta 2030 in 20 odstotkov obrambnega proračuna za investicije).
Predvsem zaradi novih varnostnih izzivov, ki so v Evropi nastali po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022, je slovenska vlada sprejela tri nove temeljne dokumente s smernicami, ki določajo, kako se bo Slovenija branila pred morebitnimi sodobnimi grožnjami nacionalni varnosti, kako bo v obrambo države vključena Slovenska vojska in kakšna bo, če bo to potrebno, vloga civilne obrambe Slovenije.
Vlada je na sredini seji sprejela tri nove dokumente, in sicer Obrambno strategijo Republike Slovenije, Vojaško strategijo Republike Slovenije in Strategijo civilne obrambe Republike Slovenije. Na vladi so poudarili, da nove strategije glede na svojo vlogo v hierarhiji strateških dokumentov s področja obrambe ter z vidika njihove splošnosti ne nalagajo novih finančnih obremenitev in neposredno ne ustvarjajo novih finančnih posledic.
Obramba
Kot je navedeno na spletni strani vlade, Obrambna strategija RS opredeljuje interese in cilje naše države na obrambnem področju ter ob upoštevanju sodobnih groženj in tveganj usmerja obrambno politiko države, organiziranost in delovanje njenega obrambnega sistema ter razvoj njenih obrambnih zmogljivosti za zagotavljanje nacionalne obrambe ob vključenosti v sistema kolektivne obrambe Nata ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije ter opredeljuje ustrezen obseg obrambnih virov.
Obrambna strategija RS je podlaga za pripravo drugih usmerjevalnih dokumentov, spreminjanje in dopolnjevanje normativnih, doktrinarnih, planskih ter drugih dokumentov na obrambnem področju ter za urejanje vsebinskih vprašanj, kot je na primer povečevanje vojaških zmogljivosti in v povezavi s tem popolnjevanje Slovenske vojske. V hierarhiji nacionalnovarnostnih dokumentov predstavlja hierarhično najvišjo stopnjo na obrambnem področju, iz nje pa izhajata tudi podrejeni Vojaška strategija RS in Strategija civilne obrambe RS, je vlada po včerajšnji seji pojasnila v sporočilu za javnost.
V obrambni strategiji RS so navedeni trije ključni obrambni cilji, in sicer odvračanje vojaških in drugih groženj ter tveganj za nacionalno, kolektivno in skupno varnost, obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in ozemeljske celovitosti države ter interesov v okviru kolektivne in skupne obrambe in zagotavljanje neprekinjenega delovanja države in družbe.
Vojaška pripravljenost
Vojaška strategija RS medtem izhaja iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti RS, Obrambne strategije RS, ki ji je podrejena, in Zakona o obrambi ter konkretizira vlogo in dejavnosti Slovenske vojske kot obrambne sile, je zapisano na spletni strani vlade.
V Vojaški strategiji RS, ki postaja najvišji vojaški dokument Republike Slovenije, je določenih pet vojaških strateških ciljev, in sicer zagotovljeno kredibilno in uspešno odvračanje, zaščita, zavarovanje in branjenje suverenosti, prostorske celovitosti in drugih vitalnih interesov naše države, kredibilno prispevanje in sodelovanje v kolektivni obrambi in medsebojni pomoči, prepoznavno prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti in prispevanje k okrepljeni odpornosti države in družbe.
Marjan Šarec: "Percepcija nekega napadalca o moči tistega, ki ga namerava napasti, je ključna"
Pomemben element Vojaške strategije RS je sicer tudi zagotavljanje sposobnosti naraščanja vojaških sil, so poudarili na vladi. Potrebo po krepitvi in naraščanju oboroženih sil je v nedavnem intervjuju za Siol.net izrazil tudi minister za obrambo Marjan Šarec:
"V Evropi imamo baltske države, ki so v strahu pred morebitnim ruskim napadom. Imamo tudi države vzhodnega boka, ki se prav tako zavedajo te nevarnosti. Slovenija je nekoliko dlje stran, čeprav po zračni črti do Ukrajine ni daleč, a je slovenska percepcija vseeno drugačna.
Sam ta hip ne bi govoril o neki konkretni vojaški ogroženosti. Moramo pač narediti vse, da do vojne ne pride. Do vojne pa ne bo prišlo, če bodo imele vse države Nata usposobljene in dobro opremljene vojske, s katerimi bodo odvračale morebitne napade. Če potencialni napadalec vidi, da je na drugi strani žilav nasprotnik, ki se bo upiral in ki bo odporen, je manj verjetno, da te bo napadel. Glede Ukrajine je bila percepcija agresorja Putina, da bo Kijev padel v treh dneh. Vprašanje je, ali bi se odločil za napad, če bi vedel, da bo prišlo do takšnega odpora in da se bo vojna tako zavlekla.
Percepcija nekega napadalca o moči tistega, ki ga namerava napasti, je torej ključna. Pri tem vemo tudi, koliko se je nekoč v Jugoslaviji namenjalo za obrambo. Paradoks je, da točno tisti, ki nostalgično hvalijo Jugoslavijo in Tita, danes govorijo, kako se je treba razorožiti."
"Mi smo v procesu modernizacije, prvič, opreme, drugič, načina pridobivanja kadra, in tretjič, kar se mi zdi pa še mogoče najbolj pomembno, miselnosti znotraj same vojske in pa znotraj slovenske družbe. To zadnje je pa mogoče še najtežje doseči. In ko bomo vse te tri komponente dosegli, potem bomo imeli moderno usposobljeno vojsko, ki bo sposobna odgovarjati na izzive časa," je še poudaril Šarec
Ključnega pomena za nacionalno varnost je tudi nova Strategija civilne obrambe RS
Naloga civilne obrambe, kot jo definira Strategija civilne obrambe RS, je zagotoviti visoko stopnjo pripravljenosti, odpornosti in vzdržljivosti države ter družbe tudi ob nepredvidljivosti in hitrih spremembah v mednarodnem okolju ter ob prisotnosti konfliktov. Njeno poslanstvo se bo uresničevalo z doseganjem ključnih ciljev civilne obrambe, in sicer s podporo Slovenski vojski in vojaški obrambi države, ohranjanjem neprekinjenega delovanja oblasti ter gospodarskih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za obrambo, preskrbo, zaščito in preživetje prebivalstva, so zapisali na vladi.
Dodali so, da bodo nosilci obrambnega načrtovanja na podlagi sprejete strategije z dejavnostmi in ukrepi zagotavljali civilne zmogljivosti za podporo države gostiteljice, krepitev odpornosti pred hibridnimi grožnjami, za zaščito kritične infrastrukture, strateško komuniciranje, informacijsko-komunikacijsko podporo in vzpostavitev zmogljivosti situacijskega zavedanja, geoprostorsko podporo ter izvajanje obrambnih dolžnosti, v vojni pa tudi za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe ter drugih nalog civilne obrambe.
Ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo leta 1991
"Vsi, tudi Slovenska vojska, se ukvarjamo s tem, kako bomo poskrbeli za naraščanje lastnih zmogljivosti. Slovenija ima danes močno profesionalno jedro. Upam si trditi, da je proces modernizacije, ki ga vpeljujemo v Slovenski vojski, naravnan v pravo smer za soočenje s sodobnimi izzivi. Tisto, kar pa nas vse skupaj čaka, pa je, da razvijemo koncepte za povečanje sil Slovenske vojske, če bo to potrebno," je za Siol.net dejal Damir Črnčec, državni sekretar na ministrstvu za obrambo.
Kot je v začetku leta v pogovoru za Siol.net spomnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, je leta 1991 Slovenijo napadla jugoslovanska vojska, takrat osma najmočnejša armada na svetu, ki jo je nad Slovenijo poslal Beograd.
"V tej vojni smo zmagali, čeprav so nam od zunaj vsi govorili, da je to zgodba, obsojena na neuspeh. Bistvo vsega je bilo, da smo imeli dobro osnovo v konceptu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki je bil razvit po napadu Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968. Slovenija je s tem imela atribute vojske, torej teritorialno obrambo, ki se je ob pomoči policije lahko uspešno spopadla z jugoslovansko armado, in to kljub temu, da smo bili za razliko od današnje Ukrajine mi takrat pod embargom. Zakaj je to uspelo? Ker smo imeli po vsej Sloveniji majhna jedra teritorialne obrambe in ker smo imeli sistem mobilizacije sil. Imeli smo tudi dovolj različnih vrst orožja in to nam je ob vsesplošnem narodnem konsenzu, izraženem na plebiscitu, omogočilo, da smo se skupaj zoperstavili agresorju," je izpostavil in dodal:
"Z vstopom v Nato pa smo pozabili na te koncepte. Šli smo v smer profesionalne vojske s pogodbeno rezervo, torej vojske, ki nima teh jasnih globinskih rezerv. Tudi opustitev naborništva v letu 2003 je k temu pripomogla. Seveda se zdaj vsi, tudi Slovenska vojska, ukvarjamo s tem, kako bomo poskrbeli za naraščanje lastnih zmogljivosti. Slovenija danes ima močno profesionalno jedro. Upam si trditi, da je proces modernizacije, ki ga vpeljujemo v Slovenski vojski, naravnan v pravo smer za soočenje s sodobnimi izzivi. Tisto, kar pa nas vse skupaj čaka, pa je, da razvijemo koncepte za povečanje sil Slovenske vojske, če bo to potrebno."
Preberite tudi:
