Slovenija med državami EU z največ priseljenci

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je na svetu kar 214 milijonov migrantov. Po ocenah ZN se preseljevanje povečuje, vsak 32. Zemljan ne živi v državi rojstva.

Vsak osmi prebivalec Slovenije je bil rojen v tujini Tudi v Sloveniji se delež priseljenega prebivalstva povečuje. V začetku leta 2010 je bilo med prebivalstvom Slovenije 12,4 odstotka rojenih v tujini, ali vsak osmi. S tem se Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU uvršča med polovico držav z največjimi deleži teh prebivalcev, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).

Največ tujcev si zaposlitev najde v gradbeništvu Tujci se k nam priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov. Večina si v letu, v katerem so se priselili, tudi najde zaposlitev, največ v gradbeništvu (27,8 odstotka).

Dovoljenje za bivanje ima okoli 100.000 tujcev Konec novembra je imelo veljavno dovoljenje za prebivanje v Sloveniji 99.942 tujcev, med njimi 52.270 tujcev z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje in 47.672 tujcev z dovoljenjem za stalno prebivanje.

Po podatkih direktorata za migracije ministrstva za notranje zadeve je bila od leta 1995 do konca letošnjega novembra sicer mednarodna zaščita v Sloveniji priznana 232 osebam, letos 23 osebam. Največ prosilcev je bilo državljanov Bosne in Hercegovine (20 odstotkov), Kosova (14 odstotkov) in Srbije (9 odstotkov).

Prošnje za azil tudi iz Afganistana, Turčije, Pakistana in Tunizije V zadnjem času prosilci za azil prihajajo tudi iz držav, od koder v prejšnjih letih niso tako pogosto, denimo iz Afganistana, Turčije, Pakistana in Tunizije. V Azilnem domu v Ljubljani je bilo letos 322 prosilcev za mednarodno zaščito iz 34 držav, status begunca pa so odobrili 23 osebam.

Nov zakon o tujcih in modra karta EU Na področju mednarodne zaščite so začele veljati spremembe zakona o mednarodni zaščiti, ki zvišuje standarde v postopkih pridobitve mednarodne zaščite in izboljšuje pogoje za uspešno vključitev oseb, ki v Sloveniji pridobijo mednarodno zaščito. Letos je bil sprejet tudi nov zakon o tujcih, s katerim se v slovenski pravni red prenašajo določbe treh evropskih direktiv. Poglavitna rešitev zakona je uvedba modre karte EU. Gre za pilotni projekt odpravljanja administrativnih ovir za tujce, ki prihajajo v Slovenijo kot visokokvalificirani delavci.

Pomemben projekt je bil izdaja novega dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, ki se izdaja v obliki izkaznice ter vsebuje sodobno zaščito in brezkontaktni čip z biometričnimi podatki. Spremenjena uredba o integraciji tujcev pa omogoča udeležbo v brezplačnih programih vključevanja državljanom tretjih držav takoj po prihodu v Slovenijo.

Migranti na delu v EU v domovino lani vrnili več denarja Migranti na delu v EU so v državo izvora, bodisi znotraj bodisi zunaj EU, lani poslali 31,2 milijarde evrov, kar je tri odstotke več kot leta 2009. Obseg omenjenih sredstev se je v sedemindvajseterici do leta 2008 nenehno povečeval, leta 2009 je gospodarska kriza trend rasti prekinila, lani pa se je obseg sredstev znova okrepil.

Obseg denarnih sredstev se je lani povečal na 31,2 milijarde evrov, a je ostal pod ravnjo iz leta 2007, ko je dosegel 32,1 milijarde evrov. Leta 2008 je obseg teh sredstev dosegel 32,8 milijarde evrov, je pred dnevi objavil evropski statistični urad Eurostat.

Več sredstev so migranti poslali v državo izvora Lani so se v primerjavi z letom 2009 bolj povečala sredstva, ki so jih migranti poslali v državo izvora, ki je članica EU (za šest odstotkov), medtem ko so se sredstva v države, ki niso članice unije, povečala za odstotek. Delež denarja, poslanega v države zunaj EU, je lani dosegel 72 odstotkov vseh poslanih sredstev, kar je toliko kot leta 2009.

Največji odliv denarnih sredstev je zabeležila Španija Odliv denarnih sredstev, ki so jih zaslužili migranti na delu v EU, je bil lani najvišji v Španiji (7,2 milijarde evrov oziroma 23 odstotkov vseh poslanih sredstev delavcev), Italiji (6,6 milijarde evrov oziroma 21 odstotkov), Nemčiji (tri milijarde evrov ali 10 odstotkov) in Franciji (2,9 milijarde evrov ali devet odstotkov).

Iz Slovenije so vsa sredstva lani poslali v države zunaj EU V Sloveniji je obseg denarnih sredstev, ki so jih delavci migranti poslali v domovino, lani znašal 25 milijonov evrov, pri čemer so vsa sredstva poslali v države zunaj EU. Lani je obseg omenjenih sredstev v Sloveniji dosegel 24 milijonov evrov.