Slovenija in BiH zahtevata seznam stvari iz Titovega sefa

Konec minulega tedna je tudi BiH napovedala vložitev tovrstne zahteve.

Za dediščino se že leta borijo njegovi svojci Za Titovo dediščino se že leta borijo njegovi svojci, zanimanje zanjo pa je znova vzniknilo, potem ko so aprila lani v Beogradu odprli trezorje srbske narodne banke, v katerih je predsedstvo nekdanje SFRJ pred desetletji shranilo stvari Titove predmete.

Vsebina trezorja ni znana, po poročanju srbskih medijev pa naj bi bilo v sefu kakih 30 kilogramov zlatih palic, dobrih 2600 zlatih cekinov in 149 z briljanti in diamanti okrašenih zlatih predmetov, pa tudi odličja nekdanje jugoslovanske kraljeve družini Karađorđević.

Svetovalec srbskega predsednika in vodja komisije, ki je odprla sef, Oliver Antić, je oktobra lani ocenil, da večina predmetov pripada družini Karađorđević.

Pri odprtju trezorja naj bi bili navzoči le sodelavci predsednika Pri odprtju trezorja naj bi bili sicer iz ne povsem jasnih razlogov navzoči le sodelavci srbskega predsednika Tomislava Nikolića. To je že lani najprej zmotilo Slovenijo, pred dnevi pa se je oglasila še BiH.

Da je slovensko veleposlaništvo v Beogradu zahtevalo vpogled v seznam predmetov, najdenih v Titovem sefu, so potrdili na zunanjem ministrstvu v Ljubljani. Slovenija uradnega odgovora glede vsebine sefa ali seznama zadev, ki so se v njem nahajale, še ni prejela. Kot so še pojasnili, pa Slovenija ni vključena v noben zapuščinski postopek glede sefa.

Obenem so na MZZ spomnili, da "je Slovenija ena od petih enakovrednih naslednic nekdanje SFRJ in zato dosledno skrbi za svoje interese v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ. V primeru da bi se v t. i. Titovem sefu nahajali predmeti, ki bi bili del premoženja nekdanje SFRJ, bi se morali obravnavati skladno s sporazumom o vprašanjih nasledstva iz leta 2001."

Sarajevo zanima predvsem poreklo zlata in drugih dragocenosti Pomočnik finančnega ministra BiH Zeit Kelić je medtem v petek ocenil, da bi morale biti pri odprtju trezorja prisotne vse države naslednice nekdanje Jugoslavije. Kot je še povedal za časnik Dnevni avaz, Sarajevo zanima predvsem poreklo zlata in drugih dragocenosti, ki so jih našli v sefu.

"Ne zanima nas osebno premoženje in tisto, kar pripada družini, vztrajamo pa, da se ugotovi, kaj od odkritih dragocenosti, na prvem mestu zlato, je bilo del nekdanjih državnih rezerv, ki pripadajo vsem nekdanjim jugoslovanskim republikam, danes samostojnim državam," je dejal Kelić.