Slovenija Evropskemu sodišču predlagala zavrnitev pritožb Romov

Kot smo že pisali, je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu sprejelo pritožbi 14-članske romske družine Novak iz Dobruške vasi v občini Škocjan ter dveh Romov, očeta in sina, Branka in Aleksa Hudoroviča iz Goriče vasi pri Ribnici.

Predlog Slovenije: zavrnitev pritožbe kot neutemeljena Slovenija je v obširni vlogi, ki jo je Evropskemu sodišču za človekove pravice (ESČP) posredovala danes, predstavila dejansko stanje v obeh pritožbenih zadevah, ki se nanašata na romsko naselje v Goriči vasi v občini Ribnica in romskem naselju v Dobruški vasi 41 v občini Škocjan, so pojasnili na državnem pravobranilstvu. Navedla je vso za pritožbi relevantno nacionalno zakonodajo ter odgovorila na zastavljena vprašanja ESČP.

Glede zadnjih na državnem pravobranilstvu poudarjajo, da se nanašajo na tri popolnoma nova vsebinska področja človekovih pravic, v zvezi s katerimi Slovenija do zdaj pred ESČP ni imela odprtih zadev. Poleg tega pa glede te tematike ni niti ustaljene sodne prakse ESČP. Gre za pravico do pitne vode, pravico do sanitarij ter (ne)enakopravnost Romov kot ranljive skupine v Sloveniji.

Slovenija je v obeh zadevah vložila predhodne ugovore po 34. in 35. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah, zato ESČP prvenstveno predlaga, da pritožbi razglasi za nesprejemljivi. Predlaga tudi, da ESČP pritožbi zavrne kot neutemeljeni, saj Slovenija pritožnikom ne krši pravic, katerih kršitve ji ti v pritožbah očitajo, so navedli na pravobranilstvu.

Tolerirajo romska naselja, vode pa ne dajo Sodišče zanima, kako Slovenija odgovarja na očitke o kršenju treh členov Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker država pritožnikom ni zagotovila pitne vode in sanitarij, čeprav so oblasti dolga leta tolerirale nelegalna romska naselja.

ESČP tudi sprašuje, ali je Slovenija zagotovila zakonodajni okvir za dostop do čiste pitne vodne in sanitarij ranljivim skupinam, kot so Romi, in ali imajo pritožniki možnost oblasti prositi za pomoč pri preselitvi v urejena naselja.

Romom pri pritožbi pomaga nevladna organizacija Amnesty International Slovenija (AIS), pred evropskim sodiščem pa jih zastopa odvetnica Nina Zidar Klemenčič.