Robert Golob
Ponedeljek, 23. 6. 2025, 11.59
10 ur, 45 minut
Slovenija bo za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
V kabinetu predsednika vlade so ob tem znova poudarili, da višanja obrambnih izdatkov ne bo na račun najranljivejših.
Pred sredinim vrhom zveze Nato v Haagu je predsednik vlade Robert Golob napovedal, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP. Kot so danes sporočili iz kabineta premierja, je poleg tega predvideno še dodatno financiranje v višini 1,5 odstotka BDP za širša obrambna področja, kamor sodijo zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Dodatnih do 1,5 odstotka BDP pa bi lahko šlo za krepitev nacionalne odpornosti, vključno s civilno zaščito, zaklonišči, raziskavami in razvojem.
Gre za dolgoročno in postopno zviševanje proračunskih izdatkov do leta 2035. V vmesnem času – natančneje leta 2029 – je v okviru zavezništva predviden tudi pregled smiselnosti nadaljnjega povečevanja izdatkov. Slovenija se je že v nedavno spremenjeni in v Državnem zboru sprejeti resoluciji o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 zavezala k dvigu obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP že letos, do leta 2030 pa postopnemu zvišanju do treh odstotkov BDP.
Brez posegov v socialno državo
V kabinetu predsednika vlade so ob tem znova poudarili, da višanja obrambnih izdatkov ne bo na račun najranljivejših, na kar so v minulih dneh opozorili v koalicijskih SD in Levici.
Države članice zveze Nato so se, kot poročajo tuji mediji, dogovorile o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega naj bi 3,5 odstotka predstavljali neposredni izdatki za obrambo, dodatnih 1,5 odstotka pa naložbe, povezane z varnostjo in odpornostjo.
Vlaganja v dvojno rabo in civilno-vojaške zmogljivosti
Po mnenju poznavalcev se bo v 3,5 odstotka BDP štelo krepitev neposrednih obrambnih zmogljivosti držav članic. Po doseženih ciljih zmogljivosti lahko države preostanek sredstev do te meje namenijo po lastni presoji – tudi za tiste zmogljivosti, ki so neposredno podporne obrambnemu sistemu, a se ne uvrščajo med tradicionalne naložbe v orožje ali opremo.
V primeru Slovenije to pomeni, da se med prioritete lahko uvrščajo vlaganja v teritorialno obrambo, kibernetsko varnost, vojaške bolnišnice ter zmogljivosti za dvojno rabo, ki služijo tako civilnim kot vojaškim potrebam. Ocena je, da bo za izgradnjo slovenskih obrambnih zmogljivosti, podobno kot v primeru Španije, ključna dolgoročna stabilnost financiranja na ravni dveh odstotkov BDP.
Dogovor kot orodje prožne obrambne politike
Poznavalci s področja ocenjujejo, da je dogovor o petih odstotkih BDP dovolj fleksibilen, saj državam omogoča, da obrambne izdatke usmerjajo tudi v zmogljivosti širše in dvojne uporabe. Nova ureditev daje večjo težo nacionalnim varnostnim strategijam in omogoča raznoliko interpretacijo posameznih proračunskih komponent. Po navedbah poznavalcev to pomeni tudi možnost vlaganj v odpornost, interoperabilnost ter druge podporne varnostne zmogljivosti, ki niso nujno povezane s tradicionalnimi naložbami v orožje ali opremo.
