Slovenija bi s smelimi podnebnimi ukrepi pridobila več od povprečja EU

Čeprav nam je vsem jasno, s kako hudimi posledicami podnebnih sprememb se soočamo že danes, v družbi še vedno obstaja protiargument, da se pospešeno in ambicioznejše ukrepanje ne izplača, ker je predrago. "S poročilom smo pridobili oštevilčene dokaze, da ambicioznejše podnebno ukrepanje v smeri zagotavljanja ciljev Pariškega sporazuma, tako Slovenije kot EU, ni zgolj cenejše, temveč z njim preprečimo ogromno izgub. Hkrati bi prineslo številne neposredne koristi. V Sloveniji bi z ambicioznejšim ukrepanjem do leta 2030 prihranili 7,1 odstotka BDP iz leta 2022. Ustvarili bi več kot deset tisoč novih delovnih mest in preprečili številne prezgodnje smrti. Hitrejše ukrepanje je še kako razumno in nujno," je ob predstavitvi najnovejšega poročila o družbeno-ekonomskih koristih podnebnega ukrepanja v skladu s Pariškim sporazumom, ki omejuje zvišanje temperature do 1,5 stopinje Celzija, dejal Taj Zavodnik iz Društva za sonaraven razvoj Focus.

Poročilo, ki ga je pripravil konzorcij 14 nevladnih organizacij iz 13 evropskih držav (med njimi Focus) pod okriljem mreže Climate Action Network Europe, kvantificira na eni strani preprečene učinke izpustov na naše gospodarstvo in družbo ter na drugi strani koristi, ki med drugim vključujejo boljše zdravje, povečanje števila zelenih delovnih mest, zmanjšanje energetske revščine in porabe surovin ter preprečevanje padca blaginje zaradi podnebnih vzrokov.

Med ključnimi ugotovitvami poročilo razkriva, da bi neposredne koristi za celotno območje EU do leta 2030 znašale vsaj bilijon evrov. Dodaten argument za pospešeno ukrepanje pa je, da bi koristi smelih podnebnih ukrepov znatno odtehtale stroške, in sicer v razmerju od 1,4 proti 1 v primerjavi s scenarijem, ki predvideva trenutne ukrepe, oziroma 4 proti 1 v primerjavi z neukrepanjem.

Slovenija bi pridobila več od povprečja

Ob upoštevanju specifike, da se zaradi geografskih značilnosti ozračje v Sloveniji segreva nad svetovnim povprečjem, so ugotovitve poročila za Slovenijo še toliko pomembnejše. Kažejo namreč, da bi s smelimi podnebnimi ukrepi s ciljem omejitve segrevanja na 1,5 stopinj Celzija do leta 2030 Slovenija pridobila več od povprečja EU. Skupna finančna korist do leta 2030 je v poročilu ocenjena na 3,7 milijard evrov oziroma 7,1 odstotka BDP.

Za posamezne države članice EU so v omenjenem poročilu o koristih podnebnih ukrepov opravljeni tudi izračuni preprečenih podnebnih izgub in primerjava izgub v primeru sledenja trenutno predvidenim politikam (1) oziroma v primeru neukrepanja (2). Za Slovenijo kažejo, da bi se z ambicioznimi podnebnimi ukrepi v skladu s ciljem omejitve dviga povprečne globalne temperature za največ 1,5 stopinj Celzija država do leta 2100 izognila izgubam v višini od 15 milijard (1) do 69 (2) milijard evrov.

Največ dela v prometnem in energetskem sektorju

V okoljski organizaciji Focus izpostavljajo, da mora Slovenija predvsem okrepiti ambicije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa. Zlasti je pomembno, da oblikuje ustrezne politike in začne izvajati učinkovite ukrepe za zmanjševanje motornega cestnega prometa (učinkovit integriran javni prevoz, znižanje omejitev hitrosti, zmanjšanje števila delovnih dni, politike omejevanja parkiranja, ukrepi omejevanja in zmanjšanja udobnosti osebnega motornega prometa, nizko ali brez emisijske cone v mestih, ustrezne površine za pešce in kolesarje, spodbude za trajnostno mobilnost ipd.) ter se osredotoči na obnovo in gradnjo železniške infrastrukture.

Poleg področja prometa je za Slovenijo ključno tudi snovanje ambicioznejših ukrepov v energetskem sektorju, v prvi vrsti ukrepi zmanjšanja rabe energije in učinkovite rabe energije. Pomembno pa je tudi pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije (sončna in vetrna energija) in izkoriščanje potenciala skupnostnih energetskih projektov, s katerimi lahko državljani in državljanke kot aktivni proizvajalci pripomorejo k čistejši proizvodnji energije in trajnostni energetski transformaciji.

Podnebno nevtralni do leta 2040?

Slovenija bi morala po Zavodnikovih besedah bistveno okrepiti svoje cilje in ukrepe ter si prizadevati za zmanjšanje emisij za vsaj 65 odstotkov do leta 2030 in podnebno nevtralnost doseči najkasneje leta 2040. Prehod na podnebno nevtralnost vključuje konkretne načrte za zmanjšanje rabe energije, varčevanje z energijo in izgradnjo energetske infrastrukture za prehod na sto odstotno obnovljive vire energije, nas ščiti pred vplivi podnebnih sprememb, hkrati pa lahko na različne načine koristi družbi in gospodarstvu.

Poziv k pospešenemu, pravičnemu in stroškovno učinkovitemu razogljičenju v luči novih ugotovitev poročila, ki kažejo na gospodarske koristi ambicioznih podnebnih ukrepov, je Focus danes naslovil tudi na vlado in ministrstva – ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ministrstvo za finance in ministrstvo za solidarno prihodnost.