Aleksander Kolednik

Sreda,
21. 8. 2013,
14.42

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Gašpar Gašpar Mišič Aleš Maver Sandi Češko Marjan Batagelj

Sreda, 21. 8. 2013, 14.42

8 let, 7 mesecev

Sladka pot iz politike v direktorski fotelj: GGM po poti Podobnika in Bavčarja

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Kdor se gre biznis, naj se gre biznis. Kdor se gre politiko, naj se gre politiko, pravi postojnski podjetnik Marjan Batagelj.

Tako kot si sekretar v kabinetu premierke Alenke Bratušek Gašpar Gašpar Mišič močno želi postati vodja Luke Koper, sta v preteklosti politiko za direktorski stolček zamenjala tudi Igor Bavčar in Marjan Podobnik. Prvi v Istrabenzu, drugi v Telekomu. Imajo lastniki ali zaposleni koristi ob takšnem prehajanju iz političnih položajev v državna podjetja?

"Če se je nekdo odločil, da bo v politiki, potem naj bo v politiki"

"Tisti, ki se gre biznis, naj se gre biznis. Tisti, ki se gre politiko, pa naj se gre politiko. Delaj, kar znaš delati. Sam v življenju delam samo to, kar znam. Če se je nekdo odločil, da bo v politiki, potem naj bo v politiki," je povedal direktor Postojnske jame in podjetnik Marjan Batagelj.

"Politiki sedijo v upravnih odborih podjetij tudi v ZDA in Zahodni Evropi"

Najbogatejši Slovenec Sandi Češko, lastnik korporacije Studio Moderna, meni, da so pri kadrovanju v državnih podjetjih ključnega pomena transparentnost, kredibilnost in kompetentnost. "Kdor pade skozi to sito, naj pride zaradi mene z Marsa." Po njegovem mnenju ni mogoče povprek trditi, da politik ne more biti dober gospodarstvenik in obratno. Kot je še dejal, politiki sedijo v upravnih odborih podjetij tudi v ZDA in Zahodni Evropi, ne le v Sloveniji.

Državno lastništvo razumljeno kot poroštvo za ohranjanje nacionalnega interesa

Politični analitik Aleš Maver pa pojasnjuje, da gre pri prehajanju političnih funkcionarjev na vodilne položaje v državnih podjetjih za pojav, ki ima v Sloveniji razmeroma dolgo zgodovino.

Po njegovih besedah takšno ravnanje, ki je značilno predvsem za majhna okolja, v Sloveniji še dodatno spodbuja dejstvo, da večina prebivalstva razume državno lastništvo podjetij kot poroštvo za ohranjanje fiktivnega nacionalnega interesa, kar posledično pomeni, da ima politika velik neposredni vpliv na kadrovanje.