Četrtek,
21. 2. 2013,
6.54

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

ZZZS

Četrtek, 21. 2. 2013, 6.54

8 let, 8 mesecev

Skupščina ZZZS potrdila letošnji finančni načrt

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sprejela finančni načrt za letošnje leto.

Po dobre pol ure trajajoči seji so finančni načrt potrdili z 32 glasovi za in dvema proti. K načrtu mora sicer dati soglasje še vlada. Več predstavnikov v skupščini je ocenilo, da je vlada z zavrnitvijo prejšnjega načrta posegla v avtonomijo zavoda.

To je drugi finančni načrt ZZZS, ki ga je potrdila skupščina zavoda. Prvega namreč vlada ni potrdila, ZZZS pa je naložila pripravo novega načrta. Z novim načrtom se sredstva za bolnišnice bistveno manj krčijo, kot je bilo sprva predvideno in čemur je nasprotoval tudi minister Tomaž Gantar.

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je na seji skupščine poudaril, da če finančni načrt ne bo potrjen, bo zdravstvo letos financirano po dvanajstinah v skladu s finančnim načrtom za lansko leto. Ampak potem luknja ne bo globoka 47 milijonov evrov, pač pa 100 milijonov evrov, je opozoril in dodal, da bo denarja za financiranje zdravstvene dejavnosti potemtakem zmanjkalo že v novembru.

Ob tem je znova pozval k sprejemu sistemske zakonodaje, ki bo uredila financiranje zdravstvene blagajne. Kljub trenutni politični nestabilnosti je sprejem potrebne zakonodaje po njegovem mnenju možen, saj da "je zdravstvo tako velikega pomena, da se mora z njim ukvarjati parlament, ne pa samo vladajoča opcija".

Zahtevati je treba avtonomijo ZZZS, saj ne more vsak minister, ki ima pet minut časa, spreminjati smernic zavoda

Več predstavnikov v skupščini je izrazilo pomislek, da je vlada prejšnji finančni načrt zavrnila. Po mnenju predstavnika upokojencev v skupščini Branka Kjudra to kaže na podcenjevanje ZZZS in jemanje pooblastil, ki jih ima skupščina ZZZS.

Opozoril je tudi, da ministrstvo za zdravje oz. vlada lahko zavrne finančni načrt, a mora to dejanje ustrezno utemeljiti, npr. da je z načrtom kršen zakon. A ministrstvo takšnih razlogov za zavrnitev ne navaja, je opozoril in dodal, da se je z zavrnitvijo finančnega načrta poseglo v avtonomijo ZZZS. Dodal je, da so zavarovanci zaskrbljeni nad "vsiljenim" finančnim načrtom, nesprejemljivo pa se mu zdi, da vlada odlaša s sistemskimi spremembami.

Predstavnik sindikatov Ladislav Rožič, ki je tudi član upravnega odbora ZZZS, pa je dogajanje okoli sprejemanja finančnih načrtov ponazoril, da se gibljemo "kot telebani na meji", da "bomo razsuli, kar je vredno v državi". Poudaril je, da je treba končno zahtevati avtonomijo ZZZS, saj da "ne more vsak minister, ki ima pet minut časa, spreminjati naše smernice". Meni, da je to poniževalno do vseh v skupščini.

Po njegovem mnenju je edina sprememba v novem finančnem načrtu ta, da se bolnišnicam izplačilo dela denarja odloži, medtem ko potrebne reorganizacije ni, "mi pa smo talci vsega tega sistema".

Predstavnica ministrstva: Težave z dobavo zdravil so bile pri nekaterih bolnišnicah že prej napovedane

Predstavnica ministrstva za zdravje Elda Gregorič Rogelj pa je opozorila, da pri zavrnitvi prvega finančnega načrta ne gre za diktat vlade, saj je večina sklepov identična tistim, ki jih je predlagal zavod v predhodnem finančnem načrtu. Ocenjuje, da bo vlada sprejela nov finančni načrt, saj da je usklajen z izhodišči vlade. Finančne težave bolnišnic pa bi bile po njenem mnenju še hujše in dolgoročnejše, če bi vlada dala soglasje k prvemu finančnemu načrtu ZZZS, je dejala. Zato ocenjuje, da je sedanji finančni načrt, ki omogoča prenos dela sredstev v naslednji mesec, primernejša podlaga za financiranje v letošnjem letu.

Glede težav z dobavo zdravil je dejala, da je bilo to pri nekaterih bolnišnicah že prej napovedano, saj so imele že v preteklosti težave zaradi slabega poslovanja in poslabšanja likvidnosti. V tem trenutku pa še niso zaznali, da bi bil to vsesplošen pojav v bolnišnicah. Če bodo imele na sploh bolnišnice zaradi zamika drugega in tretjega mesečnega nakazila težave pri plačevanju dobaviteljev, pa Gregorič Rogljeva napoveduje, da bodo verjetno spremenili dinamiko financiranja.

Fakin pa je glede težav bolnišnic z dobavitelji dejal, da je to logična posledica tega, da denarja ni. Sicer pa to vidi kot dobrodošlo spodbudo za bolnišnice, da bodo našle notranje rezerve. Glede izgub bolnišnic pa pravi, da je njihov lastnik država in lahko v skladu z zakonodajo tudi krije njihove izgube.

Predlog predvideva znižanje cen zdravstvenih storitev za tri odstotke, s čimer bodo izvajalci zdravstvenih storitev letos prejeli za 44,7 milijona evrov manj, kot so lani. Spremenjen je tudi sistem nakazovanja sredstev izvajalcem zdravstvenih storitev. Odslej bodo namreč v tekočem mesecu nakazovali le prvi obrok nakazila, medtem ko se bosta drugi in tretji obrok prenesla v naslednji mesec. Tako bodo izvajalci prejeli drugi in tretji del decembrskega nakazila v skupni višini 47,6 milijona evrov v januarju 2014.