Ponedeljek, 22. 6. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Alojzij Knap
Skrivnostno življenje slovenskega pilota, ki je pri 28 letih strmoglavil v smrt #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,15
4
Pisateljica Snežana Brumec s fotografijo svojega prastrica Alojzija Knapa, vojaškega pilota v Kraljevini Jugoslaviji, ki je veljal za enega najboljših svojega časa.
Zgodba o Alojziju Knapu, vrhunskem vojaškem pilotu iz Cerknice, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja kot pilot lovec vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije uresničeval svoje otroške sanje, je širši javnosti precej neznana. Njegova pranečakinja Snežana Brumec je z biografijo poskrbela, da bodo zanjo izvedeli tudi prihodnji rodovi.
Alojzij Knap iz Cerknice je bil v 30. letih prejšnjega stoletja pilot vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije. Za vestno opravljanje službe je bil dvakrat odlikovan s srebrno medaljo.
Alojzij Knap se je rodil 14. junija 1904, sedem mesecev in sedem dni po tem, ko sta brata Wright 7. decembra 1903 opravila prvi polet z motornim letalom.
Alojzij, za domače Lojze, se je v letala zaljubil že kot majhen deček.
Ko ga je oče Andrej 29. junija 1910 odpeljal na mirensko polje, kjer sta si ogledala 40-metrski let Edvarda Rusjana z zrakoplovom EDA VI, je bil očaran in začaran.
Menda je sedemletni fantič že takrat sklenil, da bo postal pilot.
Svoje sanje je začel uresničevati z 18 leti s šolanjem na pilotski šoli v Kragujevcu, ki ga je zaključil z odliko. Sledilo je šolanje na pilotski šoli na mednarodnem in vojaškem letališču v Zemunu v Beogradu, kjer je, prav tako z odliko, opravil izpit za pilota lovca lovske eskadrilje.
Umrl je nepričakovano in mnogo prezgodaj. 3. maja 1933 je po zmagi na mednarodnem letalskem mitingu v Beogradu med preletom pod mostom s krilom zadel ob njegov obok, strmoglavil v Savo in umrl. Star je bil komaj 28 let.
Njegovo truplo so z vlakom prepeljali do Rakeka, nato pa s kočijo do Cerknice, kjer je pokopan.
Kot je zapisano na spletni strani notranjci.si, je letalski kapetan Miha F. Klavora v pogrebnem nagovoru povedal, da je bil Knap eden izmed najboljših pilotov njihove zračne armade in najboljši pilot njihovega lovskega polka v Zemunu.
Knapovo življenjsko zgodbo je v biografiji Eden izmed nas, ki je izšla pri založbi Beletrina, popisala njegova pranečakinja Snežana Brumec.
Zgodba o Alojziju Knapu je širši javnosti dokaj neznana. V šoli smo se učili o bratih Wright in o Edvardu Rusjanu, medtem ko je Knapovo življenje za nas bolj kot ne neznanka. Kako pogosto je v vaši družini beseda nanesla na zanimivega sorodnika?
Zgodbo o Lojzetu Knapu, ampak samo tisti del, ki ga je preživel na vojaškem letališču v Beogradu, je pred mnogimi leti, leta 1939, zapisal že Živorad Vukosavljević (Pilot-potporučnik Knap brani Beograd).
Žal pa v knjigi niti enkrat ne omeni, da je bil Knap Slovenec, ampak piše bolj o tem, da je bil vrhunski pilot, opisuje tudi nekaj letalskih prizorov, piše pa tudi o Beli (nesojeni ljubezni Lojzeta Knapa iz srbske družbene smetane), ker je poznal njuno ljubezensko zgodbo. Leta 1939 je bila ta knjiga celo nagrajena.
Ker sem Knapovo osebno zgodbo dobro poznala in ker mi je bilo žal, da se ne omenja njegovega slovenskega izvora, sem čutila, da moram to zgodbo tudi sama zapisati. To je prava ameriška zgodba …
Bil je res izreden človek …
Koliko se je pri vas doma govorilo o tej zgodbi? Je to del družinske zgodovine, na katero so bili pri Knapih zelo ponosni?
Da, zelo. Lojze je bil brat moje pokojne babice, zelo energične ženske, ki je umrla pred tremi leti, le tri mesece pred svojim stotim rojstnim dnevom. Šele zdaj se zavedam, koliko stvari bi jo še rada vprašala.
V tistih časih je bilo res nekaj posebnega, da se nekdo iz povprečne kmečke družine preseli v Beograd, ki se je takrat zdel, kot da je na drugem koncu sveta, in da je povrhu tega še pilot.
To mi še danes ni jasno in se mi zdi neverjetno. Takrat v zraku letal praktično ni bilo, on pa je enostavno hotel leteti in se je odločil, da bo pilot.
Ne vem niti, kje je izvedel za pilotsko šolo v Kragujevcu, saj ni bilo interneta, o tem pa se najbrž med ljudmi ni kaj dosti govorilo. Najbrž je prebral v časopisu.
Poleg tega so doma imeli gostilno in kmetijo in najbolj logično bi bilo, da bi ostal doma in vodil to dvoje. To po pomeni, da je očitno imel starše, ki so ga pri njegovih letalskih željah podpirali in ga spustili v svet.
Stara mama je bila vedno zelo navdušena nad Lojzetom. Vedno je rada pripovedovala, kako zelo čeden je bil in kako krasne modre oči je imel.
Je fotografija na naslovnici knjige resnična?
Da, fotografija je iz družinskega albuma. Večino fotografij v njem je posnel sam, predvsem je rad slikal letala. Album je hranila ena od Knapovih sester.
Kaj se je še ohranilo?
Naša družina hrani tudi zastave, ki so vihrale na njegovem pogrebu, in njegov letalski znak, ki je bil shranjen pri družini enega od Knapovih sorodnikov.
Knapov letalski znak, ki ga hrani njegova družina.
Zanimivo je, da sploh nisem vedela, da ta znak obstaja, in sem ga v knjigi opisala s pomočjo literature o vojnem letalstvu oziroma enciklopedije, no, pozneje se je izkazalo, da je moj opis identičen realnosti.
Pred pisanjem knjige sem preštudirala ogromno gradiva iz tistega obdobja, o takratni družbeni situaciji, denarnih valutah in podobno
Samo zgodbo sem precej hitro napisala, sem pa porabila kar precej časa za zbiranje zgodovinskih podatkov, predvsem v zvezi z zgodovino letalstva. Vse letalske prizore sem dala v pregled dvema slovenskima strokovnjakoma − Pavlu Magistru in Adiju Kužniku − za kar sem jima izredno hvaležna. Lahko rečem, da so vsi podatki v knjigi zelo verodostojni.
Pri pisanju knjige ste se lahko oprli tudi na Knapove dnevniške zapise … Za kakšne vrste besedila je šlo? Na kronološke zapise ali poglobljena razmišljanja? Od kod ste črpali največ informacij?
Veliko informacij sem dobila v dnevniku, ki je bil res zelo podrobno popisan, vključno z občutki. Predvidevam, da zato, ker je bil Knap zelo zaprta osebnost.
Sama sem si ustvarila predstavo, da se je zaprl po nesreči v otroštvu, v kateri je izgubil brata in sestro. Mislim, da je to zelo zaznamovalo njegovo življenje in da se je potem povsem posvetil samo letenju, medtem ko je njegovo zasebno življenje postalo povsem nepomembno.
Predvidevam, da ni našel komunikacije z drugimi, zato je vse, kar se mu je dogajalo in podilo po glavi, zaupal svojemu dnevniku.
V njem manjka le del življenja, ki ga je preživel v Kragujevcu, v pilotski šoli. Razloga ne poznam.
Stran iz Knapovega albuma ... verjetno je ena izmed dam tudi usodna Bela.
Je pisal tudi o svoji srbski ljubezni Beli?
Da, vse je notri. Zanimivo je, da je v albumu veliko fotografij deklet, a nihče ne ve, katera izmed njih je Bela.
H kateri se vi nagibate?
Na desni v belem. Spomnim se, da je babica res ni marala in da jo je krivila za Knapovo smrt.
Se morda ve, kaj se je z njo zgodilo po Knapovi smrti?
Ne, je pa zanimivo, da je nekaj let po Knapovi smrti mojo prababico, se pravi Knapovo mamo, obiskal neki Mišo iz Beograda, vendar ne vem, v zvezi s čim, žal pa ne morem nikogar več vprašati o tem.
Zelo mi je žal, da se za vse to nisem še bolj zanimala v času, ko so bili stara mama ali obe njeni sestri še živi.
Kako velika odgovornost je pisati o nekom tako posebnem, ki je vaši rodbini zelo dragocen spomin? Da napišeš tako, da je dovolj dobro. Ne gre za fikcijo …
Niti ne kot breme, to sem čutila kot odgovornost do Knapa samega. Želela sem obelodaniti to zgodbo, ker se mi je zdela neverjetna in ker mi je mama vedno s tako ljubeznijo govorila o njem.
Samo Rugelj je v svoji recenziji denimo zapisal, da je bilo veliko poklicanih, a le redki so bili izbrani. In Knap je bil eden izmed teh, ki so bili izbrani.
Lojzeta Knapa je globoko zaznamovala tragedija iz otroštva, ko sta med plezanjem na senik, kjer je hranil svoja papirnata letala, umrla njegova sestrica in bratec. Se je tudi o tem pri vas doma govorilo, ali gre za obdobje, ki se ga niso radi spominjali?
Da, stara mama mi je govorila tudi o tem, predvsem, kako težka preizkušnja je bila to za vse skupaj.
Zanimivo je, da sem pred leti na spletu naletela na stare fotografije iz Cerknice, med njimi je bila tudi slika iz leta, mislim, da 1978, na kateri je Knapova domačija, in na njej se vidi tudi ta presneta lestev, s katere sta omahnila v smrt … Kar spreletelo me je, ko sem jo videla. Grozljivo.
Knap je umrl v tragični nesreči na letalskem mitingu, ki se ga je udeležil izjemoma, saj je bil v tistem času po krivem za zapahi. Ste morda izvedeli kaj več o tem, kaj se je zgodilo?
V Knapovem albumu sem naletela na pogrebni govor, v katerem se ljudje, ki so ga dobro poznali in so bili z njim v vojašnici sprašujejo, zakaj tako izredni pilot pred nesrečo ni odprl padala.
Z istim vprašanjem se je ukvarjala tudi sestrična po moževi strani, ki je bila ena od zvestih bralk te knjige, češ da je dobila občutek, da je nalašč strmoglavil.
Del pogrebnega nagovora v spomin pokojnemu Knapu.
4