Petek, 9. 6. 2023, 19.12
1 leto, 6 mesecev
Sindikati si želijo več virov za financiranje dolgotrajne oskrbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Po predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi naj bi financiranje tega področja prevzela država ter delavci in delodajalci z enoodstotno prispevno stopnjo pri plači.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je po javni obravnavi oblikovalo besedilo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo izhodišče za sklepna usklajevanja z ministrstvom za finance. Po nekaterih optimističnih pričakovanjih bi lahko bil zakonski predlog uvrščen na dnevni red vlade že v četrtek prihodnji teden.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da središče usklajenega besedila novega zakona ostaja uporabnik storitev. Ob tem so navedli besede ministra Simona Maljevca, da je jedro njihove vizije zgraditi mrežo storitev v skupnosti in s tem starejšim omogočiti, da čim dlje ostanejo doma oziroma v znanem okolju. Obenem pa želijo tistim, ki potrebujejo 24-urno institucionalno varstvo, omogočiti iz javnih sredstev zagotovljen socialni del oskrbe.
Po besedah ministra usklajeno besedilo zakona ne posega v nabor posameznikovih storitev. V naboru pravic tako ostajata dolgotrajna oskrba na domu in v instituciji, denarni prejemek (preoblikovan obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo), institut oskrbovalca družinskega člana (preoblikovan obstoječi družinski pomočnik), kot dodatni pravici pa zakon vpeljuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnost in e-oskrbo.
Enoodstotna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev
Zakon opredeljuje tudi načine in vire financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, in sicer proračunski vir ter enoodstotno prispevno stopnjo delavcev in delodajalcev.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je izpostavil, da večina večina državljanov ne nasprotuje obveznemu zavarovanju, če ta pomeni, da ima posameznik na stara leta zagotovljeno dobro dolgotrajno oskrbo.
Po ministrovi oceni so bila usklajevanja, tudi v finančnem delu, uspešna. "Preliminarne raziskave so pokazale, da večina Slovenk in Slovencev ne nasprotuje obveznemu zavarovanju, če ta pomeni, da ima posameznik na stara leta neko obliko dolgotrajne oskrbe, financirano iz javnih sredstev," so ministrove besede navedli v sporočilu za javnost.
Kot so zapisali, z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi ministrstvo vzpostavlja nov socialni steber. "Smo hitro starajoča družba, aktivno prebivalstvo bo imelo od plačevanja prispevka, navkljub temu, da storitev dolgotrajne oskrbe sami še ne bomo potrebovali, korist že takoj," je prepričan minister.
Po nekaterih optimističnih pričakovanjih bi lahko bil zakonski predlog uvrščen na dnevni red vlade že v četrtek prihodnji teden.
Medtem na Ekonomsko socialnem svetu (ESS) pojasnjujejo, da je časovnica sprejemanja zakona preambiciozna. Predsednik ESS Jakob Počivavšek ob tem pojasnjuje, da bi teoretično sicer bilo mogoče, da vlada predlog zakona obravnava že naslednji teden, a ker ESS z zadnjim predlogom za zdaj še ni seznanjen, je po njegovih besedah to malo verjetno. Naslednja seja ESS pa je sklicana za 23. junij.
ESS: Vlada si ne bi smela hiteti
"Gre za izjemno zahteven zakon in vlada si ne bi smela privoščiti tako kratkih časovnic pri vsebinsko tako pomembnih zakonih," pa je opozorila članica pogajalske skupine ESS Martina Vuk.
Člani pogajalske skupine ESS so sicer najprej dobili na mizo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in osnutek izhodišč sistemskega financiranja dolgotrajne oskrbe, zatem pa še predlog zakonskih členov o financiranju sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe.
Sindikati si ob tem želijo, da bi bila osnova za uvedbo novega prispevka širša in da bi vanjo poleg plače zajeli tudi druge oblike premoženja ali vsaj vrste prihodkov, denimo obresti in dividende, je poudarila Vuk.
Medtem ko sindikati uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo ne nasprotujejo, so bolj zadržani na delodajalski strani. Predlog zakona namreč predvideva uvedbo nove prispevne stopnje za delodajalce in delojemalce v višini enega odstotka.
Eden od ključnih izzivov pri implementaciji zakona pa bo po oceni ESS tudi kadrovsko vprašanje. "Zagotavljanje ustreznega kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe bo velika težava," je še poudarila Vuk.
