Sindikati in civilna družba odločno proti referendumskim spremembam

Večina jih meni, da se je referendumskim pobudam mogoče izogniti s kakovostno pripravo zakonov in socialnim dialogom, ne pa z administrativno prepovedjo referenduma.

Štrukelj: To bo pripeljalo do neizbežnih konfliktov Sprejete ustavne spremembe po ocenah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimirja Štruklja predstavljajo strah parlamentarnih strank pred ljudstvom, ki se je začelo obnašati drugače od pričakovanja političnih vodstev. "Po moji presoji se bo kredibilnost političnih strank, če je je sploh še kaj ostalo, po tej odločitvi še zmanjšala," je dejal. To bo po njegovem mnenju pripeljalo do neizbežnih konfliktov, za katere bodo odgovornost nosili tisti, ki danes s temi spremembami kupujejo svojo varnost.

O demonstracijah sindikati ne razmišljajo. "Odkrito priznam, da preprosto ni bilo mogoče na ustrezen način ljudem sporočiti, kako odločilni sta ti dve spremembi - tako fiskalno pravilo kot referendumska zakonodaja - ker je zadeva preprosto preveč zapletena, da bi ljudje, ki se ukvarjajo s tem, ali bodo jutri imeli dovolj za vsakdanje življenje ali ne, razumeli pomena tega. In s tem bo treba živeti," je še dejal Štrukelj.

Proti ustavnim spremembam so tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam, kjer nasprotujejo predvsem opredelitvi primerov, v katerih naj referendum ne bi bil dopusten. "Tako široka opredelitev, ki izključuje iz referendumskega odločanja vse zakone, ki imajo vpliv na javnofinančne odhodke, lahko dejansko pomeni prepoved referenduma in nedopustno omejitev možnosti ljudstva, da neposredno odloča o zakonih, ki na najrazličnejše načine vplivajo na njihov socialno ekonomski položaj in javne storitve," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Janez Posedi.

Sindikat državnih organov Slovenije: Poslanci so dokončno demontirali socialno državo V Sindikatu državnih organov Slovenije menijo, da so poslanci z odločanjem dokončno demontirali socialno državo. "V roke si s spremembo ustave jemljete instrumente in nesorazmerno povečujete moč, kar bo samo še poglobilo krizo," je zapisal sekretar republiškega odbora sindikata Drago Ščernjavič, ki je tudi predlagal, da bi o ustavnih spremembah odločali ljudje na referendumu pred koncem junija.

Zavezništvo za Skupščino ljudstva Republike Slovenije, ki združuje predstavnike različnih civilnih iniciativ in gibanj pa tudi sindikatov, ponavlja, da gre za skrajno problematične odločitve, ki ogrožajo temeljne vrednote ustavne ureditve RS in za katere poslanci niso pridobili soglasja ljudstva. "Ne posegajte v ustavo brez širše javne razprave in potrditve sprememb na referendumu," so zapisali v zavezništvu.

V Piratski stranki menijo, da so pri oblikovanju sprememb referendumske zakonodaje prevladale določene strankarske preference, ki pa ne bodo rešile problemov instituta referenduma v Sloveniji. "Zaradi strožjih določil bomo namreč sami sebi onemogočili enega zadnjih demokratičnih elementov vpliva civilne družbe na odločanje v naši državi. Še posebej smo zgroženi nad dejstvom, da se onemogoča razpis referendumov na vsebinskem nivoju (npr. trgovinske pogodbe ipd.), ki bodo v prihodnosti še posebej pomembne pri oblikovanju razvoja Slovenije in seveda sprejemanja kvorumov," je sporočil predsednik stranke Rok Deželak.

Odzvali so se še nekateri drugi predstavniki civilne družbe. V izjavi s prvopodpisano Založbo Sanje so izrazili razočaranje, ker je predsednica Alenka Bratušek prelomila obljubo o sprožitvi odprte razprave o fiskalnem pravilu in referendumu. "Vztrajamo, da politika ni izključna domena izvoljenih politikov (ki so medtem izgubili mandat ljudstva), temveč je v enakem obsegu domena državotvornih državljanov," so poudarili.