Sindikalisti vložili kolektivni delovni spor glede rizičnega dodatka

"V sindikatih, združenih v konfederaciji, smo ves čas epidemije poudarjali, da pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah vsem javnim uslužbencem, ki v času epidemije ne opravljajo dela na domu, temveč na delovnem mestu. Izplačilo smo dlje časa poskušali doseči v socialnem dialogu, vendar žal v pomembnem delu javnega sektorja (policija, zdravstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje) brez uspeha," so spomnili v sporočilu za javnost. Delodajalci v javnem sektorju se po navedbah konfederacije namreč povsem arbitrarno, "po svoje" odločajo, kdo in za koliko ur oziroma delovnega časa si dodatek "zasluži".

V kolektivnem delovnem sporu so zato opozorili na stališče sodne prakse, da se dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor prizna za delo na območju vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij, in da torej sodna praksa kot edini kriterij za izplačilo dodatka za rizične razmere šteje opravljanje dela na področjih rizičnih razmer, ki so našteta v pogodbi.

Zato za vse javne uslužbence, ki so delo opravljali v času epidemije, od 12. marca do 31. maja ter od 19. oktobra, zahtevajo plačilo za vse opravljene ure.

"Komisija presegla svoje pristojnosti"

Opozorili so tudi, da je komisija za razlago kolektivne pogodbe presegla svoje pristojnosti in je s sporno razlago pravzaprav določila nove pogoje, ki jih morajo izpolnjevati javni uslužbenci, da so upravičeni do dodatka za rizične razmere.

Kot so spomnili, je komisija postavila dodaten pogoj, da se dodatek izplača le za ure, ko se je opravljalo delo v nevarnih pogojih, ter pri tem dodala opredelitev, da so nevarni pogoji tisti pogoji, ko je ali bi bilo lahko ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti mogoči okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija bolezni covid-19. Poleg tega je razlaga določila, da delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in da določi čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.

"Pristojno delovno in socialno sodišče, ki bo odločalo o vloženem sporu, bo tako odločalo o pravici do pomembnega dela plače ključnih akterjev v javnem sektorju v boju z epidemijo, svoje stališče pa bo podalo tudi o tem, ali razlaga kolektivne pogodbe presega dopustni razlagalni okvir, o čemer smo v konfederaciji prepričani," so zapisali.

Konfederacija sindikatov povezuje več kot 71 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, eden od članov pa je tudi policijski sindikat, prek katerega so vložili kolektivni spor.