Sestanka o "štempljanju" predčasno konec

Današnji sestanek je, potem ko se je 20. februarja izteklo trimesečno poskusno obdobje za izvajanje novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, sklical minister za delo Luka Mesec.

Kot je spomnil ob robu današnjega srečanja s predstavniki Društva SOS telefon v Ljubljani, so na ministrstvu na poseben elektronski naslov v zvezi z novelo prejeli prek 200 pripomb, ki so jih preučili, danes pa so jih želeli predstaviti sindikatom in delodajalcem ter jih še enkrat povprašati po njihovih stališčih in predlogih.

Srečanje se ni sešlo po načrtih, saj so ga sindikati predčasno zapustili in niti niso sodelovali pri vsebinski razpravi, je izvedela STA. Zakaj so se odločili za ta korak, ni znano, izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je za STA dejal le, da bodo reprezentativne sindikalne centrale vse pojasnile na novinarski konferenci v ponedeljek.

Znano je sicer, da sindikati večjih sprememb zakonodaje ne želijo. Tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič je pred dnevi za STA ocenila, da "posebne spremembe niso potrebne". "Morda le beleženje odmora," je dodala.

Neuradno je slišati, da so predstavniki delojemalcev danes spomnili, da je bila zadnja vladna novela usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu, zato ne pristajajo na naknadna pogajanja in posege v zakonodajo.

Na delodajalski strani medtem vztrajno nasprotujejo vsem uveljavljenim spremembam. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček je danes za STA ponovil, da njihovo izhodišče ostaja enako - če novembra uveljavljene rešitve ostanejo v zakonu, naj veljajo le za kršitelje zakonodaje.

Spremembe, ki jih je v osnutku sprememb zakona že predvidelo ministrstvo za delo - poleg vnovičnega posega v definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, tako da bi bilo zajetih manj delavcev, še črtanje evidentiranja odmora in možnost drugačne ureditve evidentiranja s kolektivno pogodbo dejavnosti - delodajalski strani ne zadoščajo.

"Ne strinjamo s tem, da bi se izjeme iskalo v kolektivnih pogodbah ali pa v drugih zakonih, mi sploh ne pristajamo na izjeme, zakon mora veljati za vse in to je naše osnovno stališče," je podčrtal Gorenšček.

"Zakon prinaša dodatne, nepotrebne birokratske ovire in zmedo med delodajalci, zato vztrajamo, naj evidence na tak način vodijo le kršitelji, tako kot je to predvideno za obveznost elektronskega vodenja evidenc," so danes poudarili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

V OZS so se v današnjem sporočilu za javnost obregnili ob praktično vse novosti iz zadnje vladne novele, posebej ob višje globe: "Večkrat smo izpostavili, da so globe nesorazmerno visoke, najvišje celo 20.000 evrov. Pred uveljavitvijo sprememb zakona je bila maksimalna globa 4200 evrov, torej gre za skoraj petkratno zvišanje višine glob. Nikakor ne podpiramo zlorab pri vodenju evidenc, toda kljub temu je pri globah treba ločiti med kršitvami, ki jih delodajalec povzroči namenoma in imajo velike škodljive posledice, ter med tistimi, ki so posledica nehotene pomote."

Mesec je danes pred sestankom napovedal, da si bodo na ministrstvu konec tedna vzeli čas za premislek, "v ponedeljek pa sporočim, kako in na kakšen način bo zakon pripravljen, da bo lahko sledil obema ciljema, po eni strani preglednosti evidenc delovnega časa in kaznovanju tistih, ki kršijo delavske pravice, tako da ljudje delajo tudi do 300 ur na mesec, pa za to niti plačani niso, in po drugi strani, da ne bo administrativno obremenjeval tistih podjetij, kjer takih težav ni in kjer so odnosi dobri."

STA je neuradno izvedela, da bi lahko ministrstvo za delo črtalo več spornih členov, poleg evidentiranja odmora za malico denimo tudi čas prihoda in odhoda z dela.

Zadnja novela delodajalcem namreč ob vodenju evidenc o številu opravljenih ur in nadur narekuje še vpisovanje časa prihoda in odhoda delavca z dela; izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom; ob tem pa še opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da je razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo. V evidenci mora biti po novem vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da so jasno razvidne plus ali minus ure.