Četrtek, 23. 4. 2026, 16.38
1 mesec, 3 tedne
DZ o predlogu sprememb zakona o vladi predvidoma v sredo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,05
SDS predlaga, da se število ministrstev z 19 zmanjša na 14.
DZ bo predlog spremembe zakona o vladi, ki so ga vložili poslanci SDS, predvidoma obravnaval na izredni seji v sredo. Pred tem mora o izredni seji in tudi o obravnavi zakonskega predloga po skrajšanem postopku odločiti še kolegij predsednika DZ, ki se bo sestal v torek.
Seja kolegija predsednika DZ Zorana Stevanovića je sklicana za torek ob 9. uri. Na njej bodo najprej obravnavali predlog za skrajšani postopek obravnave predloga spremembe zakona o vladi. Če bo ta potrjen, pa se bo kolegij dogovoril tudi o sklicu izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali zakonsko spremembo. Ta bo predvidoma v sredo.
Zahtevo za sklic izredne seje so tako kot sam zakonski predlog s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku vložili poslanci SDS. V zahtevi so zapisali, da ob upoštevanju pomena predlaganih sprememb za organizacijo in delovanje izvršilne veje oblasti ocenjujejo, da gre za vprašanja, ki zahtevajo pravočasno zakonodajno obravnavo. "Jasna in učinkovita ureditev sestave vlade je ključna za stabilno delovanje države ter za nemoteno izvajanje nalog in prioritet v prihajajočem mandatnem obdobju. Zato je v interesu učinkovitega upravljanja države, da se predlog zakona obravnava čim prej," so navedli.
Predlog sprememb zakona o vladi s Fokusom usklajen, SLS in NSi potrjujeta le neformalne pogovore
V stranki Fokus Marka Lotriča so danes za STA potrdili, da je bil predlog sprememb zakona o vladi, z njimi usklajen. Medtem v preostalih dveh strankah desnega trojčka, NSi in SLS, pojasnjujejo zgolj, da neformalni pogovori potekajo, strinjajo pa se z oblikovanjem manjšega števila ministrstev od obstoječih.
Pod predlog zakona o vladi so se podpisali le poslanci SDS, tako obrisov nove koalicije iz vloženega zakonskega predloga še ni mogoče razbrati. Se pa v sestavi SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica izrisuje po nekaterih glasovanjih v DZ.
Marko Lotrič
Očitno pa je bil vsaj z nekaterimi od njih predlog zakona usklajen. To so za STA potrdili v Fokusu, kjer so pojasnili tudi, da je bil pri oblikovanju končne verzije upoštevan tudi predlog Fokusa in Združenja občin Slovenije glede oblikovanja enotnega resorja za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, kar ocenjujejo kot pomemben vsebinski doprinos.
"Ta rešitev naslavlja dolgoletne težave razpršenosti pristojnosti, neučinkovitosti in slabšega črpanja evropskih sredstev. Združitev teh področij pomeni večjo usklajenost razvojnih politik, hitrejše odločanje ter boljšo podporo občinam in regijam," so prepričani. Kot so še pojasnili, sami sicer zagovarjajo še bolj racionalno organizacijo vlade z desetimi resorji, kar je zapisano tudi v programu njihove stranke, a ocenjujejo, da je predlagana rešitev s 14 ministrstvi dober kompromis. "Naše izhodišče ostaja jasno: zavzemamo se za vitko in učinkovito državno upravo, ki bo v službi ljudi in gospodarstva," so poudarili.
Kar zadeva vsebino predloga, menijo, da gre v smer večje operativnosti države. Podpirajo združevanja tam, kjer prinašajo večjo učinkovitost in jasnejšo odgovornost, so še navedli. Predlog zakona bodo v DZ tudi podprli, so napovedali.
Tina Bregant
Predsednica SLS Tina Bregant je za STA dejala, da neformalni pogovori potekajo in da "imamo nek obris vlade", da pa se sestavljanje vlade začne z mandatarjem in da je na to treba počakati. Potrdila je, da neformalni pogovori potekajo "tudi o tem, kar je bilo predlagano". Kot je poudarila, pa ne gre samo za ministrski razrez, ampak gre predvsem za vsebine. Predlagane spremembe zakona o vladi pa je komentirala z besedami, da se ji zdi ustrezno, da se v časih varčevanja tudi birokratski aparat v ministrstvih optimizira.
V NSi še molčijo
V NSi danes predloga ne komentirajo. Vodja poslanske skupine
Janez Cigler Kralj
NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj pa je v sredo v Odmevih na TV Slovenija dejal, da je predlog zakona "pogledal popoldne med sejo skupnega odbora" in v imenu trojčka povedal, da "jim je kar všeč smer, v katero so v SDS ta zakon oblikovali". Najbolj pa jim je všeč to, da "se iz 'bogatih in razkošnih' 20 resorjev, ki jih je imela obstoječa odhajajoča koalicija, zmanjšuje število predlaganih resorjev na 14". Obstoječa vlada ima sicer 19 resorjev in ministra brez resorja, SDS pa predlaga 14 ministrstev ob ohranjanju ministra brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu.
O kadrovskem razredu je po besedah Ciglerja Kralja še preuranjeno govoriti. Sam osebno tudi ni udeležen v nobenih neformalnim pogovorih, ki pa da "gotovo tečejo", je priznal.
Aktualni ministri kritični do predlaganega združevanja resorja dela in gospodarstva
Ministri iz vrst Svobode, SD in Levice, ki opravljajo tekoče posle, so kritični do nekaterih predlaganih sprememb zakona o vladi, ki po predlogu SDS predvideva krčenje števila ministrstev. Nekaterim se zdi problematično predvsem združevanje področja dela in gospodarstva, kritike letijo tudi na skupen resor izobraževanja, znanosti in mladine.
Mesec: Vemo, čigav interes bo prevladal
Luka Mesec
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, Luka Mesec je v izjavi za medije pred današnjo sejo vlade predlog sprememb zakona o vladi, ki so ga v sredo v DZ vložili poslanci SDS, označil za zelo ideološkega, saj da je njegov namen podrediti delo interesom kapitala. Namen ločenosti teh dveh resorjev je po njegovem prepričanju držanje ravnotežja med interesom zaposlenih in interesi gospodarstva oziroma kapitala, kar da je tudi pogosta evropska praksa. "Če to združimo pod eno streho, pa vemo, čigav interes bo tisti, ki bo prevladal, sploh če imamo desno vlado," je dodal.
Kot je napovedal Mesec, bodo to "absolutno problematizirali". O tem, kako bodo postopali glede tega zakona, ki je v državnozborski obravnavi, pa se bodo še pogovorili, je dodal Mesec, sicer tudi sokoordinator Levice ter vodja poslanske skupine Levice in Vesne.
Vrečko: Kako lahko isti minister ščiti pravice delodajalcev in delojemalcev?
Asta Vrečko
Medtem pa je sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko zatrdila, da predlaganih sprememb zakona o vladi ne bodo poskušali zaustavljati na način, kot je to z referendumsko zahtevo pred štirimi leti storila takratna opozicija. Po njeni oceni je bilo namreč to podlo. "To je osnovna politična kultura, da se tega ne gremo," je poudarila.
Vrečko je bila kritična do ukinjanja ministrstva za solidarno prihodnost, prav tako pa je tudi po njenem mnenju združevanje resorjev dela in gospodarstva "skregano z vsako logiko, kajti socialni dialog temelji ravno na tem, da obstajata dva resorja". Sprašuje, kako bo lahko isti minister hkrati ščitil pravice delodajalcev in delojemalcev. Združevanje je "približno tako, kot da bi dal volku čuvati jagnje", je bila slikovita Vrečko. Tudi po njenih ocenah predviden razrez ministrstev kaže, da bodo delali za bogate, elite, gospodarstvo, kapital, in ne za ljudi.
Han: Usklajevanje bo za ministra neizmerno zahtevno
Matjaž Han
Predsednik SD in minister za gospodarstvo, turizem in šport, ki opravlja tekoče posle, Matjaž Han pa je medtem prepričan, da si vsaka vlada oblikuje ministrstva po svojih programskih izhodiščih. Ker bo področje gospodarstva združeno z delom, bo po njegovih besedah za ministra neizmerno zahtevno usklajevati delojemalce in delodajalce. Tako bo po Hanovih besedah zelo pomembno, kako bo minister že na svojem resorju vodil socialni dialog.
Kot je dejal Han, je tudi sam z nekaterimi zakoni dokazal, da se da delo in socialo uskladiti tudi znotraj ministrstva. Poudaril je, da bo za SD pomembna vsebina, ki bo prihajala s teh ministrstev.
Logaj: Principi delovanja so popolnoma drugačni
Vinko Logaj
Minister za vzgojo in izobraževanje, ki opravlja tekoče posle, Vinko Logaj, ki prihaja iz vrst Svobode, se ne strinja s predlagano združitvijo področja vzgoje in izobraževanja s področjem visokega šolstva, znanosti in inovacij. Meni, da bi bilo glede na specifike področij prav, da bi to ostalo ločeno tudi v prihodnje, saj da so fakultete avtonomne, vzgojno-izobraževalni zavodi pa delujejo po popolnoma drugačnih principih.
Generalni sekretar Svobode Matej Grah, ki je bil na tokratnih volitvah izvoljen za poslanca, predlaganih sprememb zakona o vladi ni želel komentirati. Opozoril pa je na številne prevare in zavajanja v zadnjih tednih.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bo mandatar potrjen že v prvem krogu, je Han odgovoril, da gre tu zdaj "za taktične poteze, pridobivanje časa". Meni sicer, da bodo imeli vse pripravljeno in "bodo šli zavestno v glasovanje, saj se jasno vidi, da je delo zelo taktično".
Mesec glede izvolitve mandatarja v prvem krogu ni želel špekulirati, saj da so "na potezi tisti, ki sestavljajo vlado".
Maljevac: To je zaskrbljujoče
Tudi minister za solidarno prihodnost, ki opravlja tekoče posle, Simon Maljevac je na novinarski konferenci predlog združitve dela z gospodarstvom ocenil kot zaskrbljujoč: "To pomeni tako ogrožanje pravic delavk in delavcev, ki so bili tesno povezani s socialo, kar je praksa v Sloveniji že zadnjih 30 let in mora tako ostati tudi naprej. To me še bolj skrbi v luči napovedanih kriz. Skrbi me, da bo kapital tisti, ki bo dirigiral ukrepe za delavke in delavce, da to vodi v nižanje plač, v rezanje božičnice ali še kakšne druge ukrepe."
V zvezi z demografijo je Maljevac izpostavil pomen močne socialne države. "Šele ko imamo močno socialno državo, lahko govorimo o tem, da lahko govorimo tudi o čim lepši demografski sliki," je dejal.
Kot zelo slabo potezo vidi tudi ukinitev ministrstva za solidarno prihodnost, "ker se je marsikaj naredilo in pot je jasno začrtana". "Predlog desnih strank" glede ministrstev lahko razume "kot revanšizem desnih strank proti levici, ki jo, ne vem, ali hočejo kaznovati ali kaj," je še dodal Maljevac, ki prihaja iz Levice.
Sindikati: Skupno ministrstvo za delo in gospodarstvo pot v konflikt
Oglasili so se tudi sindikati, ki predlogu SDS, da se področje dela prenese na ministrstvo za gospodarstvo, nasprotujejo. Bojijo se namreč, da bo prišlo do spodbujanja gospodarstva na račun pravic zaposlenih, s čimer bi bila odprta pot v konflikt. Nasprotno v delodajalskih vrstah ocenjujejo, da je delo neposredno povezano z gospodarstvom in da takšno združevanje ni novost.
"Izkušnje iz tujine kažejo, da to ni v redu. Tudi v nekaterih drugih državah so namreč že bili tovrstni poskusi združitve dela in gospodarstva, a so zelo hitro ugotovili, da sta si področji tako različni, da morata biti ločeni," je za STA dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.
V ZSSS so zaskrbljeni, da bo ena stran avtomatično v privilegiranem položaju, izkušnje pa da kažejo, da bodo to v tem primeru delodajalci in da se bo gospodarstvo spodbujalo na račun pravic iz delovnega razmerja oz. zaposlenih. "Tukaj bo delo v celoti podrejeno kapitalu. To je popolnoma napačna pot, to je pot konflikta," je poudaril Zorko.
Da bo področje dela podrejeno področju gospodarstva in športa, in ne enakopravno, kot bi moralo biti, se boji tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. "Nikakršnega dvoma ne more biti, da mora med obema ministrstvoma potekati ustrezna koordinacija, ki je v preteklosti prepogosto umanjkala, hkrati pa bi morale biti rešitve uravnotežene med obema področjema, kar menim, da v primeru združitve pod eno ministrstvo ne bo zagotovljeno," je utemeljil za STA.
To, da bi isti minister skrbel za delodajalce in delavce, utegne imeti po njegovih besedah pomembne posledice na socialni dialog, kar pa da bo v veliki meri odvisno tudi od tega, kdo bo minister, pristojen za vodenje socialnega dialoga, in kakšna bo pri tem vloga predsednika vlade.
"Takšna razporeditev odpira vprašanje, ali se delo obravnava kot temeljna družbena vrednota ali kot strošek gospodarstva, ki ga je treba upravljati predvsem skozi prizmo učinkovitosti in fleksibilnosti," pa je bil oster predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.
Področje dela bi morali ob rekordni zaposlenosti, izrazitem pomanjkanju delovne sile, naraščajoči prekarizaciji in izzivih prihodnosti dela ne le ohraniti, temveč dodatno okrepiti, je izpostavil za STA.
"Gre za področje, ki neposredno vpliva na socialno varnost, kakovost življenja in dolgoročno stabilnost celotne družbe. Če bomo namreč kot družba pristali na logiko kapitala, obstaja resna nevarnost, da bomo v naslednjem mandatu ostali celo brez področja dela kot samostojnega resorja. Nadomestilo bi ga lahko področje t. i. podjetniške inovativnosti na trgu dela, kar bi pomenilo popolno podreditev delavstva in njihovih pravic logiki kapitala," je pesimističen.
Medtem v delodajalskih vrstah tovrstnih skrbi ni. Kot je za STA ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar, socialni partnerji potrebujejo predvsem stabilno vlado, s katero bodo lahko vodili korekten tripartitni dialog. "To pomeni, da bo imela posluh ter enakopravno obravnavala tako delodajalce kot predstavnike zaposlenih. Delo je navsezadnje neposredno povezano z gospodarstvom, tudi predlog o združitvi resorjev gospodarstva in dela ni novost," je dodal.
