Ponedeljek, 6. 11. 2023, 12.13
1 leto
Šefic: To je ena naših absolutno prednostnih nalog #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Prebivalcem naselja Struge v občini Luče bodo geologi na sestanku v sredo še enkrat predstavili vse okoliščine z zvezi s plazom, ki ogroža naselje, in preostalimi plazovi v okolici, je danes napovedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. "Prepričan sem, da bomo s konstruktivnim dialogom tudi v tem kraju našli optimalne rešitve za prebivalce in jim zagotovili varnost, kar je – ponovno poudarjam – ena naših absolutno prednostnih nalog," je povedal. Po njegovih besedah bo v prihodnjih dneh prednostna naloga vladne službe tudi operacionalizacija interventnega zakona. Kaj je povedal o predlogu novele, si oglejte v zgornjem posnetku.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic, se je poziv krajanom Strug k preselitvi v varne začasne nastanitve, ki so ga podali na prvem sestanku z njimi, izkazal kot pravilen. Poziv so po njegovih besedah upoštevali vsi.
Pojasnili jim bodo postopke glede selitve
Na tokratnem sestanku, ki bo v sredo popoldne v Lučah, želijo prebivalcem Strug med drugim predstaviti "vse nove okoliščine in dejstva v povezavi s tem naseljem". Ob tem je navedel primerjavo s četrtkovim sestankom v Braslovčah, zato je pričakovati, da jim bodo pojasnili tudi postopke glede selitve.
Čeprav je za Struge predvidena selitev, se želijo o vseh ukrepih in postopkih najprej pogovoriti s prebivalci, je poudaril Šefic. "Vse specifične okoliščine želimo razreševati dvostransko. Vsako območje in vsak objekt ima namreč svoje posebnosti," je poudaril.
Za nadomestne gradnje v občini Luče po njegovih besedah že imajo nekaj predlogov rešitev, država pa si bo prizadevala, da bi postopki potekali čim hitreje. "Prepričan sem, da bomo s konstruktivnim dialogom tudi v tem kraju našli optimalne rešitve za prebivalce in jim zagotovili varnost, kar je – ponovno poudarjam – ena naših absolutno prednostnih nalog," je dodal.
Glede drugih aktivnosti je Šefic povedal, da je bila vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih v zadnjih dneh veliko v stiku z občinami, prizadetimi v zadnjih neurjih. "Izkazalo se je, da je bila tokrat naša pripravljenost dobra. Dobili smo tudi nekaj izrazito pozitivnih ocen," je dejal Šefic ter izpostavil "veliko angažiranost" direkcij za infrastrukturo in za vode. Obe direkciji sta v sodelovanju z občinami in slovensko vojsko ter pod vodstvom civilne zaščite preprečili marsikatero škodo, ki bi lahko nastala, kar po Šefičevih besedah kaže na dobro sodelovanje.
Posebno pozornost v tem času namenjajo plazovom, pri čemer se intenzivno ukvarjajo predvsem z večjimi, je poudaril Šefic.
Posebno pozornost namenjajo plazovom
Dejal je, da posebno pozornost v tem času namenjajo plazovom, pri čemer se intenzivno ukvarjajo predvsem z večjimi. Od dogajanja zadnjih dni je omenil tudi zaskrbljenost glede kanalizacijske cevi v Kranju, kjer pa večjih zapletov ni bilo.
V prihodnjih dneh bo po Šefičevih besedah prednostna naloga vladne službe poleg omenjenega sestanka v Strugah tudi operacionalizacija interventnega zakona z namenom, da se čim bolje pripravijo na njegovo uresničevanje. Prav tako bo v ospredju dela državne tehnične pisarne opredeljevanje območij in objektov, ki bi prišli v poštev za nadomestno in nadomestitveno gradnjo. Veliko časa bodo namenili tudi vsem pripombam, ki jih še do torka do 15. ure pričakujejo od vseh, ki so jim v obravnavo poslali predlog zakona obnovi in razvoju.
Vladna služba načrtuje tudi več obiskov v občinah, med drugim v Šmartnem ob Paki in v Rečici ob Savinji, dogovarjajo se za sestanek z županom Občine Šentilj, načrtujejo tudi obisk operativne skupine v Škofji Loki ter ogled plazov v Gozdu Martuljku in na Koroški Beli.
Šefic je spomnil tudi na ukrepe iz predloga novele zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki ga je vlada sprejela konec oktobra. Osrednji ukrep so predplačila za obnovo stanovanj, ki jih bodo izplačali v višini 20 odstotkov škode, zavedene v spletni aplikaciji Ajda, če je ta višja od 6.000 evrov. Izplačilo bo izvedla Finančna uprava RS.
Z novelo se bo obenem med drugim podaljšala pravna podlaga za zagotavljanje kriznih namestitev osebam, starejšim od 65 let, ter odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi poplav in plazov ne morejo vrniti v domače okolje. Medtem ko ta možnost zdaj velja do konca leta 2023, bo s sprejemom novele zakona veljala do 30. junija 2024.
Novela prav tako določa pogoje za odstranitev objektov zaradi velike ogroženosti zaradi poplav, erozije in plazenja, ki bi lahko povzročili porušitev ali znatno poškodovanje. Za določitev teh objektov je na podlagi strokovnega mnenja državne tehnične pisarne zadolžena vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih.
Rok za rešitev vprašanja mulja predviden do sredine 2024, Šefic optimističen
V predlogu novele interventnega zakona je opredeljeno, da ima pristojno ministrstvo končni rok za popolno razrešitev vprašanja naplavljenega mulja na Koroškem do sredine leta 2024, je na konferenci povedal Šefic. "Pri čemer sem sam optimist in mislim, da bo to realizirano prej," je dodal.
Kot je povedal, je reševanje vprašanja glede mulja na Koroškem v zaključni fazi, preverjajo pa se lokacije z vidika stroke, zato da bi bile čim bolje izbrane, da ne bi nastajala kakršnakoli nova škoda.
Med drugim je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo že objavilo javno naročilo, s katerim išče ponudnika, ki bo s Koroške v tujino odpeljal s težkimi kovinami onesnažen mulj, opredeljen kot nevaren odpadek. Predviden je odvoz okoli 1.700 ton mulja, ministrstvo pa ponudbe zbira še do torka do 10. ure.
Omenjena količina nevarnega mulja je pretežno odložena ob reki Meži, in sicer na meji med občinama Mežica in Prevalje. Manjša količina je v občini Dravograd na območju Otiškega Vrha, je razvidno iz objavljene dokumentacije. Rok izvedbe javnega naročila je najkasneje šest mesecev od podpisa pogodbe.
Za del naplavljenega mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, pa je koroški center za ravnanje z odpadki Kocerod pripravil program, po katerem bi na odlagališče Zmes na območju občine Prevalje sprejeli skupno deset tisoč kubičnih metrov nenevarnega mulja. Za mulj, ki je določen kot nenevaren inerten odpadek in se lahko uporabi v gradbenih projektih, pa je bilo dogovorjeno, da ostaja v občinah, kjer je, in se ga porabi v gradbenih projektih v teh občinah.
Po ujmi 4. avgusta so koroške občine organizirale začasno deponiranje naplavljenega mulja na nekaterih lokacijah znotraj občin, zdaj pa pričakujejo, da se mulj čim prej odpelje na za to primerne lokacije.
