Nedelja, 21. 1. 2018, 4.10
6 let, 10 mesecev
Ščurki prenašajo bolezni, najdemo pa jih tudi pri nas
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
Če ste mislili, da se v Sloveniji ščurki ne pojavljajo in da so le nekaj, kar vidimo po televiziji, ste se zmotili. Čeprav jih je zadnja leta manj, se tudi pri nas še vedno pojavljajo čez vse leto, lahko pa so tudi zdravju nevarni.
"Število ščurkov se je v Sloveniji v zadnjih desetih, dvajsetih letih nekoliko zmanjšalo. Na splošno je higiena in vse skupaj na višji ravni," razlaga Aljoša Laco iz podjetja, ki se ukvarja z dezinsekcijo na območju Ljubljane. "Najpogosteje dobimo prijave v kakšnih samskih domovih oziroma v neprofitnih socialnih stanovanjih," nam je še povedal.
V Sloveniji imamo ponavadi opravka s tremi vrstami ščurkov, in sicer z rjavim oziroma nemškim ščurkom, črnim oziroma orientalskim ščurkom in ameriškim ščurkom, razlaga Igor Horvat, vodja oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Nekateri ščurki iščejo toploto, drugi pa hladnejše predele
Ščurki se na določenem območju pojavijo zaradi različnih razlogov. Rjavi ščurek, ki je pri nas najpogostejši, živi predvsem v vlažnih in toplih mestih. "To so kuhinje, pekarne, restavracije, hoteli, v ladjah in v obratih živilskopredelovalne industrije," razlaga Horvat.
Rjavi ščurek je pri nas najpogostejši.
"Črni ščurek, ki je sicer redkejši, se najraje zadržuje v hladnejših predelih gradbenih in strojnih objektov, kot so zaklonišča, kleti, vodovodni meteorni in kanalizacijski jaški," pojasnjuje. Od tam lahko po inštalacijskih poteh pridejo do bivališč.
Ameriški ščurek pa, kot pravi Horvat, išče in potrebuje toploto, zato živi samo v prostorih, ki so skozi vse leto ogrevani.
Ščurka lahko nevede prinesete v svoje stanovanje
"Posamezni ščurki se lahko iz okuženega objekta na nova območja prenašajo s selitvijo ljudi iz starega v novi prostor, s prenosom v različni mešani robi iz trgovin, s kartonsko embalažo, pakiranim sadjem, prtljago," razlaga. Prav tako se ščurki selijo tudi takrat, ko gre za preveliko naseljenost v nekem prostoru.
Da se jih iztrebi, je treba ugotoviti, od kod izvirajo
"Šele ko se ugotovi njihov izvor, se na podlagi lokacije odločimo, kako bomo postopali," o njihovem iztrebljanju razlaga Horvat. Če niso prepričani, da so v nekem prostoru ščurki prisotni, najprej položijo teste, sestavljene iz lepilne plošče in feromona, ki privablja ščurke.
Pri uporabljanju tekočega insekticida je treba dezinsekcijo po treh tednih ponoviti.
Šele potem ugotovijo, ali so ščurki prisotni in s kakšno vrsto imajo opravka. "Najbolj klasična metoda, ki jo potem uporabljamo, je brizganje s tekočim insekticidom ali pa s pomočjo insekticidnih gelov," razlaga.
Ščurki prenašajo bolezni
Ščurki, ki jih človek prenese v svoje bivališče, ne predstavljajo zgolj velike nadloge, ampak škodo povzročajo predvsem s kontaminacijo hrane z značilnim vonjem in ne toliko s tem, da jo pojedo, razlaga Horvat. "Prenašajo tudi več patogenih virusov in bakterij, ki povzročajo tuberkulozo, kolero, gobavost, grižo in tifus," opozarja.
Lahko so sprožilci astme
"Ker so nočne živali, jih je težko odkriti, poleg tega pa so zelo odporni proti insekticidom in drugim strupom," razlaga Horvat. Obsežna raziskava pod okriljem Nacionalnega ameriškega inštituta za okoljske zdravstvene znanosti (NIEHS) in Ameriškega nacionalnega inštituta za alergijo in prenosljive bolezni (NIAID) leta 2005 v ZDA je pokazala tudi, da so alergeni ščurkov eden glavnih sprožilcev astme pri mestnih otrocih.
