Šarec zatrjuje, da konkretnih pogovorov z NSi za zdaj ni

Levica, s katero ima vlada sklenjen sporazum o sodelovanju za letos, je namreč predstavila predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma njegov prenos v obvezno. Od koalicije pričakuje podporo, sicer grozi, da bo glasovala proti proračunu za prihodnji dve leti. Koalicijski partnerji so že pred nekaj dnevi sporočili, da v ultimate ne bodo privolili.

Novice Koalicija ne bo pristala na izsiljevanje in ultimate Levice

O ukinitvi dopolnilnega zavarovanja je Šarec danes znova spomnil na dogovor z Levico, da bo to zadevo pripravila delovna skupina. Prav tako v sporazumu o sodelovanju piše, da bodo to naredili, če bo predlog finančno vzdržen. "Je še kar nekaj vprašanj, na ultimat pa je težko delati," je dodal.

Podobno je v četrtek Šarec povedal, da ima Levica pravico izvajati svojo politiko tako, kot misli, da je prav. A jo je za primer, če se bo odločila za prekinitev sodelovanja z vlado, spomnil na izjavo izpred leta dni: Ko se ena pot zapre, se odpre druga.

Ugibanja, ali bi lahko Šarec iskal podporo pri NSi

Tako so postala glasna ugibanja, ali bi lahko iskal podporo pri NSi, ki je že nakazala pripravljenost za sodelovanje pri posameznih projektih. V četrtek je Šarec o tem dejal, da je vse odvisno od poteka nadaljnjih dogodkov. V izjavi ob robu današnjega odprtja Strateškega foruma na Bledu pa je na vprašanje sodelovanja z NSi odgovoril, da za zdaj ne vidi nobenih premikov. "Karkoli se bo dogajalo naprej, bomo pozorni na to, če bo kakršenkoli drugačen položaj," je dodal.

Na vprašanje, ali pričakuje, da bo obdržal takšno sestavo koalicije in pogodbeno opozicijo, kot je bila do zdaj, pa je odgovoril: "Trudili se bomo, da vlada dela naprej, za ljudi. Vsaj moj cilj je tak, kaj se bo dogajalo, bomo pa videli. Seveda ni vse odvisno samo od mene, če bi bilo, bi bile zadeve marsikje drugačne."

Novice Bo Tonin padel Šarcu v objem?

Predsednica koalicijske SAB Alenka Bratušek pa je v izjavi za medije na Bledu danes dejala, da so si v SAB že pred letom dni želeli sestaviti močnejšo vlado. Sodelovanje z Levico je po njenih besedah sicer še mogoče. "Če jim je kaj do tega, da ima Slovenija levosredinsko vlado, če jim je kaj do tega, da imamo stabilne sisteme, tudi zdravstvenega, potem bi morali razumeti, da se čez noč ne da spreminjati stvari," je poudarila. Ob tej je spomnila, da je tudi v koalicijski pogodbi zapisano, da se strinjajo z ukinitvijo oz. preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar se tega ne da delati "ad hoc, čez noč, ko si nekdo to zaželi".

"Gre za približno 500 milijonov evrov, gre za zdravstveni sistem in treba je biti absolutno pazljiv," je izpostavila Bratuškova, po besedah katere nikoli niso "pristajali na izsiljevanje ene stranke, tudi če je to zunanji partner".

Kar pa zadeva ugibanja o morebitnem iskanju podpore pri NSi, je spomnila, da so se tudi pred letom dni pogovarjali z NSi za sestavo trdne vlade in se takrat odločili, kot so se. "Tudi ti pogovori so v tem trenutku verjetno najbolj v rokah Marjana Šarca in največje vladne stranke. So pa stvari, na katere mi absolutno ne bomo pristali: v vladi ali pa izven vlade. To je: javno šolstvo mora ostati javno šolstvo in zdravstvo mora ostati javno zdravstvo," je še poudarila Bratuškova.

Šarec za Kraljev klic ni vedel

Šarec se je minuli teden ukvarjal tudi s težavami v lastni stranki, s položaja se bo moral zaradi očitkov o političnih pritiskih pri kadrovanju posloviti generalni sekretar LMŠ Brane Kralj. Prva nadzornica Uradnega lista Irena Prijović ga je namreč prijavila pristojnim institucijam, ker jo je, kot je povedala, poklical in dejal, da država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista RS.

Šarec je priznal, da je Kralj ravnal nepravilno, ter zatrdil, da za klic ni vedel. Je pa obenem napovedal razpravo o kadrovanju v širšem pomenu. Kakšne ukrepe ima v mislih, ni pojasnil, je pa danes ocenil, da bo treba pogledati vse kadrovanje po vseh ustanovah v državi. Zadnji dogodek je bil po njegovih navedbah zgolj primer tega, kar se ne bi smelo dogajati, "predvsem pa se ne bi smelo dogajati, da postavljamo na odgovorna mesta ljudi, ki tja ne spadajo".

Novice Šarec o aferi Kralj: Tokrat smo pač dobili gol, še težje je, ker je bil to avtogol

Spomnil je na primere, ko "želiš kakšnemu državnemu uradniku kaj povedati oziroma želiš, da začne delati, ali pa ga kam premestiš". "Dokler bomo tako delali, ne bomo prišli do pravega kadra, ker smo dvolični," ugotavlja Šarec. Po eni strani po njegovih navedbah želimo, da vse deluje in da vsi delajo na polno, po drugi pa vsi "takoj skočijo", ko se kakšnemu uradniku kaj zgodi, češ da gre za mobing ali politični pritisk. Kadrovanje je izjemno širok pojem in Šarec pričakuje, da se bodo v prihodnje o tem pogovarjali.

A pri njegovih namerah ne gre za morebitno ustanovitev kakšnega novega organa, kot sta bila v preteklosti na primer Agencija za upravljanje kapitalskih naložb ali Kadrovsko-akreditacijski svet, temveč je po Šarčevih navedbah "potrebno samo malo več reda in discipline ter da bo vsak opravil svojo nalogo". "Če pa je ne bo, mora biti omogočeno, da takemu človeku tudi pokažeš vrata," je poudaril.