Šarec o ozadjih, odporni Evropi in balkanski prihodnosti #video

Kot član ključnih odborov Evropskega parlamenta – za zunanje zadeve (AFET), za varnost in obrambo (SEDE) ter za promet in turizem (TRAN) – se Šarec vsakodnevno srečuje s temami, ki oblikujejo prihodnost Evrope. "Varnost danes ni več samo vprašanje orožja. Gre za digitalno varnost, informacijsko odpornost in zaščito pred manipulacijami," pravi. Poudarja, da so hibridne grožnje, ki vključujejo lažne novice, kibernetske napade in zunanje vplive, realnost, s katero se mora Evropska unija sistematično soočati.

Vlada upravičeno poudarja odpornost kot ključno komponento varnosti

Šarec meni, da ima vlada prav, ko poudarja potrebo po odpornosti države: "Ne gre zgolj za število pušk, ampak za splošno odpornost – politično, informacijsko, družbeno. Tudi to je varnost." Ob tem opozori še na pogosto spregledan vidik: "V varnostno-obrambnem sistemu in sistemu zaščite in reševanja moraš vlagati takrat, ko je mirno. Takrat pa ljudje tega ne razumejo – ko pa pride do krize, so prav ti isti ljudje prvi, ki očitajo, zakaj ni bilo narejenega dovolj." Pri tem dodaja, da je obramba kot del BDP dolgoročna investicija, ki se ne meri le v opremi, temveč v pripravljenosti celotne družbe na krizne razmere.

Evropski parlament je po njegovem mnenju pogosto preveč razpršen in podvržen lobijem, zato zagovarja bolj usklajene in strateške pristope, predvsem na področju digitalne varnosti. Foto: Liam Toni Šironjič

Širitev EU na Zahodni Balkan kot varnostni imperativ

Šarec se zavzema za hitro širitev Evropske unije na Zahodni Balkan: "Če bomo čakali še deset let, bomo izgubili vpliv. Na terenu že vidimo prisotnost Rusije, Kitajske in drugih, ki nimajo interesov skladnih z evropskimi vrednotami. Balkan ni nekaj zunanjega, je del evropskega prostora – tudi našega varnostnega prostora."

Prepočasne institucije in vojna v glavah

Kritičen je do hitrosti evropskih institucij: "Odzivni čas je pogosto prepočasen. Ko je neka grožnja že zaznana, smo še vedno v fazi oblikovanja odzivnih načrtov. To moramo izboljšati, če želimo ostati relevantni. Sodobni konflikti se ne odvijajo več le na bojiščih, temveč tudi v glavah ljudi – preko informacij, dvomov, laži in manipulacij. Temu se moramo upreti z znanjem, resnico in trdno evropsko držo."

Od ministrske izkušnje do strateške vizije Evrope

Evropski parlament je po njegovem mnenju pogosto preveč razpršen in podvržen lobijem, zato zagovarja bolj usklajene in strateške pristope, predvsem na področju digitalne varnosti. Slovenija ima lahko pomembno vlogo kot most – razume prostor Balkana, a je tudi del jedrne Evrope. "Zato moramo biti pobudniki, ne samo opazovalci." Poudarja tudi, da je funkcijo ministra za obrambo opravljal z odgovornostjo in predanostjo. Ta izkušnja mu je bila pomembna priprava na delo v Evropskem parlamentu. Kritično ocenjuje politično kulturo v Sloveniji, kjer se po njegovem pogosto bolj kot vsebina šteje učinek. Njegova prepoznavnost iz satiričnih vlog je bila sprva prednost, pozneje pa pogosto tarča predsodkov: "Ljudje te včasih nočejo resno jemati, ker si jih nekoč nasmejal," dodaja.

Čeprav ga danes vidimo kot evropskega poslanca, Šarec svojo prepoznavnost in vztrajnost gradi že vse življenje. Kot otrok je bil posvojen, odraščal je v rejniški družini in svojih bioloških staršev nikoli ni spoznal. "To ni nekaj, kar bi me bremenilo. To je del mene, del moje zgodbe," pravi. Foto: Liam Toni Šironjič

Odgovornost namesto teorij zarot

S tem zavrača pogoste očitke, da je bil produkt političnih zakulisij. "Mene ni postavil Kučan," pravi. Pogoste ocene o vplivih iz ozadja na levosredinske vlade označuje kot priročno retorično figuro: "Umetno ustvarjen vtis, da nekdo drug vleče niti, je priročna figura – predvsem za tiste, ki bi radi odgovornost preložili na namišljene 'strice'." Omejitve politične realnosti pa pojasni tudi s primerom iz svojega mandata: "Imel sem 13 poslancev. Vlado smo lahko vodili le z vsakokratno podporo Levice – in ko je ni bilo več, je padla. Tu ni bilo nobenih 'stricev', zgolj politična matematika." Poudarja, da je imel Borut Pahor kot nekdanji predsednik vlade v primerjavi z njim celo 30 poslancev, a tudi njegova vlada ni obstala do konca. "In potem govorimo o ozadjih? Ne zveni prepričljivo," dodaja. Zadržano komentira tudi pristop župana Vladimirja Prebiliča, ki je pred volitvami javno razkrival pogovore s številnimi sogovorniki. "To je morda iskreno, vendar bo ravno to očitano. Ljudje hočejo jasne poteze, ne vtisa zakulisnosti," ocenjuje Šarec in sklene: "Naša pot je bila lahko v smislu motivacije, ne pa enostavna."

Politika brez scenarija – z odgovornostjo naprej

"Če bi še enkrat sestavljal vlado? Verjetno bi se česa lotil drugače. Ampak takrat smo šli v to s prepričanjem, z voljo. In brez scenarija – ker politika je oder, ampak ne dobiš scenarija, vse napišeš sproti," pravi. Ko razmišlja o prihodnosti, ostaja zvest svojemu tempu: "Ne delam dolgoročnih načrtov. Delam tisto, kar čutim, da je prav. In trenutno je prav, da prispevam v Bruslju – na način, ki koristi Sloveniji in Evropi."

Šarec je kritičen do hitrosti evropskih institucij: "Odzivni čas je pogosto prepočasen. Ko je neka grožnja že zaznana, smo še vedno v fazi oblikovanja odzivnih načrtov. To moramo izboljšati, če želimo ostati relevantni. Sodobni konflikti se ne odvijajo več le na bojiščih, temveč tudi v glavah ljudi – preko informacij, dvomov, laži in manipulacij. Temu se moramo upreti z znanjem, resnico in trdno evropsko držo." Foto: Liam Toni Šironjič

Osebna pot vztrajnosti in predanosti

Čeprav ga danes vidimo kot evropskega poslanca, Šarec svojo prepoznavnost in vztrajnost gradi že vse življenje. Kot otrok je bil posvojen, odraščal je v rejniški družini in svojih bioloških staršev nikoli ni spoznal. "To ni nekaj, kar bi me bremenilo. To je del mene, del moje zgodbe," pravi. Otroštvo ga je naučilo odgovornosti, spoštovanja in delavnosti. Po osnovni šoli v Kamniku se je izšolal za mizarja, a ga je pot pripeljala do Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), kjer je končal študij dramske igre. Njegova igralska in medijska pot je Slovencem najbolj znana prek likov Serpentinška, gospe Grete in številnih imitacij na Radiu Ga-Ga. Prepoznavnost iz medijskega prostora je prenesel v javno delovanje, kjer se je leta 2010 podal v lokalno politiko in postal župan Kamnika.