Četrtek, 3. 8. 2023, 12.48
1 leto, 3 mesece
S spremembo zakona do vnaprejšnjega izplačila dela škode v naravnih nesrečah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
Ministrstvo bo DZ predlagalo obravnavo zakona po nujnem postopku.
Predstavniki več ministrstev in občin so danes predstavili predlagane spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Te bodo omogočile vnaprejšnje izplačilo do 20 odstotkov ocenjene škode in bodo veljale za vse naravne nesreče od 1. januarja letos, je dejal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir.
Spremembe zakona bodo omogočile, da bodo v naravnih nesrečah prizadete občine čim prej prišle do finančnih sredstev za nujne sanacije, je napovedal Skočir.
Uvedle bodo mehanizma predhodne delne ocenitve škode in predhodnega delnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Z njima bo mogoče do 20 odstotkov ocenjene škode izplačati vnaprej, temu bo sledil že ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč, je pojasnil državni sekretar.
Izplačilo tudi za nazaj
Po njegovih besedah bodo zakonske spremembe veljale tudi za nazaj, torej bo ministrstvo z njimi naslovilo vse naravne nesreče od 1. januarja letos. To pomeni, da vsem zagotavljajo enakopravno obravnavo, je dodal.
Ministrstvo bo DZ predlagalo obravnavo zakona po nujnem postopku, je dejal Skočir, vlada pa ga bo predvidoma v nadaljnjo obravnavo poslala po svoji prvi popočitniški seji, torej 17. avgusta. Pojasnil je še, da zakon omogoča le pravno podlago za finančna izplačila ocen škode, ta pa bodo lahko izvedena šele, ko bodo delne ocene škode in delni programi odprave posledic naravnih nesreč pripravljeni.
Dodal je, da so se na sestanku s predstavniki združenj lokalnih skupnosti dotaknili še nekaterih drugih vprašanj, ki pa zahtevajo sistemski pristop. Teh v konkretni spremembi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč še ne bodo odprli.
Denar za intervencijske stroške v manj kot mesecu dni
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved je ocenil, da celotni sistem zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah že deluje odlično. Tudi sistem povrnitve intervencijskih stroškov občin in gasilskih enot ob večjih dogodkih v praksi kaže, da država denar zagotovi v manj kot mesecu dni, je navedel.
Po Medvedovih besedah pa je treba skrajšati postopke financiranja sanacij po naravnih in drugih nesrečah, glede česar se bodo zgledovali po mehanizmu dodeljevanja pomoči iz evropskega solidarnostnega sklada, ki predvideva predplačila v primerih odobrene pomoči.
Sprememba zakona dobrodošla, a še nekaj predlogov
Podpredsednik Združenja mestnih občin Slovenije Samo Turel je napovedane spremembe zakona pozdravil, saj da je škoda naravnih nesreč velika in zahteva takojšnje ukrepanje. Dodal pa je, da so ministrstvu predlagali še omilitev pogoja višine proračunske rezerve občine, ki mora biti porabljena, da je občina upravičena do državnih sredstev.
Napovedi Skočirja je pozdravil tudi podpredsednik Združenja občin Slovenije Marko Diaci. Dodal pa je, da so ministrstvu predlagali še ureditev neurejenega področja naravnih nesreč lokalnih razsežnosti in znižanje praga za aktiviranje sistema za odpravo naravnih nesreč, in sicer z 0,3 na 0,2 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
Skočir je sklenil, da ti predlogi zahtevajo sistemski pristop, zato jih v konkretni spremembi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč še ne bodo odprli.
Krajčič v Vojniku napovedal državno pomoč kmetom, ki jih je prizadelo neurje
Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darij Krajčič se je danes udeležil sestanka na Občini Vojnik glede škode po julijskih neurjih. V izjavi za medije je poudaril, da bodo pomagali tudi kmetom, ki jim je neurje uničilo več kot 80 odstotkov pridelka. Pomoč bo tudi v tem primeru po sistemu de minimis, ki se nanaša na majhne zneske državne pomoči, ki jih državam EU ni treba priglasiti Evropski komisiji.
Vlada se je sicer lotila sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki bodo pod določenimi pogoji državno pomoč omogočile tudi v primeru škode, ki jo je bilo mogoče vnaprej zavarovati, je spomnil državni sekretar.
"Doslej je veljalo, da pri škodi na kulturah, ki jih je mogoče zavarovati, država ni intervenirala. To zdaj spreminjamo, ampak ne na način, da bomo povrnili vso škodo, temveč samo največjo," je pojasnil Krajčič, ki si bo danes v Vojniku ogledal nekaj od neurij najbolj prizadetih kmetij.
Vojniški župan Branko Petre je za STA povedal, da so se že lotili sanacije poškodovane infrastrukture. Zelo veliko težavo jim predstavljajo uničene ceste, zato se trenutno osredotočajo predvsem na sanacijo bankin. Odvažajo tudi številna podrta drevesa, preglavice pa jim povzročajo tudi plazovi, saj se skoraj vsak dan sproži kakšen nov.
Za pomoč pri sanaciji plazov in preprečevanju novih so angažirali dva strokovnjaka, ki bosta sodelovala pri pripravi strokovnih mnenj.
Kot je dodal Petre, je bilo v občini v neurjih po trenutnih podatkih poškodovanih okoli 250 objektov. Vlog za povračilo škode bo po pričakovanjih okoli 500.
