S 1. julijem hitrejši prestop meje med Slovenijo in Hrvaško

Tako bodo od 1. julija državljanom omogočali hitrejši prestop državne meje na 33 od 57 mejnih prehodov med državama.

Kot sta ministra Ranko Ostojić in Gregor Virant dejala po podpisu dokumenta na hrvaškem notranjem ministrstvu, bosta državi nadaljevali dogovore za zagotavljanje skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole na vseh tistih mejnih prehodih med Hrvaško in Slovenijo, kjer bo to tehnično izvedljivo.

Uvajanje skupnih službenih mest ena od prvih koristi Večina od 33 skupnih službenih mest, kjer bo skupen nadzor uveden že s 1. julijem, bo na slovenski strani meje, le dva ali tri pa na hrvaški, je dejal Virant. Ob tem bo Hrvaška prispevala denar za obratovalne stroške skupnih službenih mest.

Kot je dejal Virant, je uvajanje skupnih nadzornih točk ob meji ena od prvih koristi, ki jih bodo državljani začutili takoj po vstopu Hrvaške v EU. Spomnil je na izkušnje po vstopu Slovenije v unijo, ko so bili državljani zelo zadovoljni, potem ko ni bilo več carinske kontrole, policijska pa je bila le na eni točki.

Ostojić je napovedal, da bodo do 1. julija podoben sporazum podpisali tudi z Madžarsko, ter izrazil prepričanje, da bo Hrvaška v dveh letih opravila vse priprave in po 1. juliju 2015 zaprosila za vstop v schengenski prostor.

Priprave Hrvaške potekajo izjemno dobro in profesionalno "Slovenija je zelo zainteresirana za čim boljši in čim hitrejši napredek Hrvaške, ko gre za vstopanje v schengenski režim," je poudaril Virant. Glede na predstavitev hrvaških kolegov je ocenil, da priprave Hrvaške potekajo izjemno dobro in profesionalno. Izpostavil je, da je Slovenija pripravljena maksimalno pomagati s svojim izkušnjami in dobrimi praksami.

Virant je dodal, da se mora Slovenija pripraviti na realno možnost, da bo Hrvaška kmalu vstopila v schengensko območje. Predvsem bo šlo za velike spremembe v slovenski policiji, ker bo po vstopu Hrvaške v schengensko območje v slovenski policiji med šest in sedem odstotkov viška zaposlenih.

"Smo v konstantnih pogovorih z obema reprezentativnima sindikatoma v policiji in bomo ta problem poskusili rešiti tako, da nihče ne bo ostal brez službe, ampak bomo to zmanjšanje števila poskusili rešiti v dveletnem obdobju po vstopu Hrvaške v schengensko območje," je izpostavil Virant.

Kot je pojasnil, bo v vsakem od dveh let približno 250 oseb zapustilo policijo, se upokojilo ali bodo šli na druga delovna mesta.

"Državi bosta pripravili in podpisali tudi poseben dvostranski sporazum glede azila in emigracije v skladu s pravnim redom EU" Oba ministra sta izpostavila tudi odlično sodelovanje med notranjima ministrstvoma in policijama Hrvaške in Slovenije. Med drugim sta se danes pogovarjala tudi o pripravah na letošnjo osrednjo turistično sezono, posebej ko gre za varnost v prometu in zmanjševanje gneče na mejnih prehodih. "Državi bosta pripravili in podpisali tudi poseben dvostranski sporazum glede azila in emigracije v skladu s pravnim redom EU," je še napovedal Ostojić.

Ministra sta govorila tudi o partnerskem odnosu držav v okviru procesa Brdo po vstopu Hrvaške v EU. Proces Brdo je sprožila Slovenija kot podporo stabilizaciji regije in za pomoč državam Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU.

"Doslej je Slovenija kot edina članica EU v tem procesu imela posebno vlogo, po 1. juliju pa se ji bo pridružila tudi Hrvaška kot nova članica. Zato se bomo dogovorili, kakšna bo vloga obeh držav, da bosta opravljali vsak svoj del posla v tem projektu," je še izjavil slovenski notranji minister.