Petek, 28. 6. 2019, 18.51
5 let, 5 mesecev
Reportaža: ZOO park Rožman se širi
Rešil in v okolici Vrhnike naselil tri sibirske tigre #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,45
21
Trije tigri, ki so jih v ZOO parku Rožman poimenovali Katja, Rambo in Wottan, so na Vrzdenec pri Horjulu prišli prejšnji teden.
V živalskem vrtu ZOO park Rožman na Vrzdencu pri Horjulu - okrog 20 kilometrov iz Ljubljane - ponujajo zatočišče živalim, ki so jih prvi lastniki zavrgli, in tistim, ki v naravi same ne bi preživele. Tokrat je oskrbnik Jože Rožmanec pripeljal trojico sibirskih tigrov, ki jih je lastnik propadlega cirkusa v Nemčiji zaradi neuspele prodaje že nameraval uspavati, a jih je Slovencu uspelo rešiti. Jutri jih bo prvič pokazal javnosti.
Malo po sedmi uri zjutraj je na makadamski poti od parkirišča do ZOO Parka Rožman na Vrzdencu pri Horjulu mogoče slišati prijetno ptičje petje, občasno se mu pridruži rezgetanje konj, ko se približamo, zaznamo tudi glasove divje svinje, ki se ukvarja z zjutraj že precej živahnim podmladkom.
Medtem trojica lenobnih polarnih volkov poležava v kletki. Ker menjajo dlako, njihov kožuh malo spominja na ovčjega. Dlako bi morali po naravnih zakonitostih menjati spomladi, a se, vsaj kar zadeva to, žival ni prilagodila podnebju, nam je pri njihovi ogradi blizu vhoda v živalski vrt pojasnil oskrbnik Jože Rožmanec. Tako menjajo dlako v času, ko se zgodi otoplitev na polarnih območjih.
Vseeno pa jim v senci na obrobju vrzdenškega gozda tudi v teh dneh, ko temperature segajo prek 35 stopinj, ni prevroče, pravi sogovornik. "Živali so zelo prilagodljive. Mirujejo, ležijo na hladni zemlji, skopali pa so si tudi posebne luknje. Če je res vroče, izginejo tja notri, dokler se ne ohladi. Kot nekakšen hladilnik," je razložil.
Živalski vrt ZOO park Rožman je približno 20 kilometrov od Ljubljane, v vasi Vrzdenec pri Horjulu.
V živalskem vrtu imajo rjavega medveda, koze, divje svinje, polarne volkove, indijska ježevca, nosate medvede, tri snežno bele polarne volkove, avstralske emuje, divje svinje, kozoroge in zdaj še tri sibirske tigre.
Rešil tri cirkuške tigre
Živalski vrt pa je prejšnji teden dobil še tri druge prebivalce, ki jim taka vročina ni domača. Oziroma jim vsaj ne bi bila v naravnem okolju.
Rožmanec je namreč iz Nemčije pripeljal tri sibirske tigre, stare okrog deset let. A namesto sibirske tundre so njihovo življenjsko okolje vse od mladih nog kletka, šotor in tovornjak. Bili so del nemškega cirkusa, ki pa je moral zaradi zaostrovanja zakonodaje, ki vse bolj omejuje možnosti za to dejavnost, zapreti vrata, pravi Rožmanec.
Jože Rožmanec, oskrbnik in lastnik zasebnega živalskega vrta ZOO park Rožman
Od kod izhajajo tigri in kako se počutijo v novem domovanju?
Prodal vse, razen tigrov
Da so zveri na prodaj, je Rožmanec izvedel prek poznanstev v tujini. Prek ljudi, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo kot on oziroma imajo doma eksotične živalske vrste.
Na uho mu je prišlo, da lastnik nekdanjega cirkusa v bližini Berlina razprodaja živali. Do takrat, ko je izvedel zanj, je druge živali že prodal, ostali so mu le še tigri. "To so bile najbolj nevarne živali, zato jih nihče ni želel. V resnici je bilo vprašanje časa, ali jih bom kupil jaz ali jih bodo uspavali."
Rožmanec je ob tem obsodil polovičarske ukrepe držav, ki sicer sprejemajo ukrepe za dobrobit živali, pozabijo pa na posledice. Tako med uradniki kot med aktivisti je vse več navideznih ljubiteljev živali, meni, takih, ki veliko govorijo, bolj malo pa naredijo.
"Cirkusi so danes v nemilosti, saj v večini razvitih držav ne smejo več obratovati. A tisti, ki so ta ukrep sprejeli, niso predvideli, kaj bo z živalmi iz teh cirkusov. Te so pristale na črnem trgu, ki posledično cveti."
Tigri so zdaj v mahni kletki, od jutri pa se bodo lahko sprehodili tudi po večji pregradi. Rožmanec napoveduje, da bo sčasoma dodatno razširil njihov življenjski prostor.
Kdo kupuje take živali?
Za mačke, med katere spadajo tudi tigri, so sicer ponavadi zelo zagreti Azijci, ki zmeljejo vse od krempljev do zob za uporabo v tradicionalni kitajski medicini. Živalski vrtovi pa se zanje ne zanimajo, saj so že zdaj prepolni, pravi Rožmanec in ob tem trdi, da celo ubijajo mladiče.
"Spomladi jih živali skotijo, čez leto jih tržijo, saj so mladiči vaba za ljudi, nato pa jih jeseni, ko so nove kepice na poti, ubijejo. Govorijo sicer o zelo obrabljeni frazi izmenjave živali, a število izmenjanih živali je glede na število skotenih mladičev zanemarljivo. Večina teh mladičev postane hrana za zveri. Sicer vsi vrtovi to zanikajo, a vam lahko zagotovim, da lažejo. Le da eni to počnejo bolj, drugi manj množično."
Na vprašanje, kako mu je torej uspelo, da je lastnik postal on, odgovori, da je bila tu bistvena razlika, da je bil lastnik cirkusa Nemec, ne kakšen Romun ali Bolgar. "Te živali so mu dolga leta nosile kruh, zato jih ni želel dati komurkoli. Na koncu so pristale pri meni," pravi. Zaradi finančne stiske lastnika se je lahko izpogajal tudi za nižjo ceno od tržne. "Cena take živali na trgu se giblje od pet tisoč evrov navzgor. Ker je bil Nemec v brezizhodnem položaju in jih je že želel uspavati, pa se je cena znižala."
Razdraženi samec nam je hitro pokazal, kdo je tu glavni. Njegov skok na ograjo je avtorico članka hitro prepričal, da je čas za umik, čeprav zver omejuje ograja.
Na novo "spalnico" se navajajo en teden
Kljub birokratskim oviram (več o teh v nadaljevanju), je bil njegov "lov" torej uspešen in trije odrasli tigri - poimenovali so jih Katja, Rambo in Wottan - so od prejšnjega tedna v Sloveniji. Tigre in podobne večje zveri morajo sicer v prvem tednu po preselitvi pustiti v manjšem prostoru, da ga sprejmejo kot svoje novo domovanje.
"To je podobno kot pri čebelah, označijo svoj panj, da nato vedno letijo v istega. Tudi zveri boks označijo in spoznajo. Zjutraj, ko se loputa odpre, gredo ven, zvečer se vrnejo vsaka v svojega."
Rožmanec opozori na po njegovem mnenju neživljenjski slovenski predpis, ki predvideva, da morata dve veliki zveri (na primer tigra ali leva) imeti sto kvadratnih metrov prostora, za vsako nadaljnjo pa je tega treba povečati za deset odstotkov. Za tri tigre torej 110 kvadratnih metrov. "To je povsem premajhen prostor. Tu imajo zdaj skoraj 200 kvadratnih metrov, kmalu pa bom zagotovil še dodaten prostor, ki bo kvadraturo podvojil. Tiger se seveda rad sprehodi."
Na desni je zunanja ograda, ki jo Rožmanec končuje in bo od jutri omejevala življenjski prostor tigrov. V prihodnje namerava notranjo kletko nadomestiti z betonirano kletjo.
Zver, ki prvič vidi gozd
Čeprav trenutno v kletki nimajo prav veliko prostora, se po Rožmančevem mnenju dobro počutijo.
"Prvič v življenju so v naravi, v gozdu. Do zdaj je bil njihov dom majhna kletka, šotor ali prikolica tovornjaka. Zdaj pa ležijo v senci in poslušajo ptice. To je zanje popolno življenje."
V kletko seveda ne vstopa. Hrani jih od zunaj. Dnevno pojedo okrog devet kilogramov mesa. Pri tem meša vse vrste mesa, razen svinjine, ki je škodljiva in je zveri niti ne marajo. Tudi trenutna vročina jih ne moti.
"To niso živali, ki so doma v snegu in mrazu, temveč so generacije, ki so rojene v tem podnebnem pasu. Pomembno je le, da imajo ves čas zadostne količine vode. Tiger spije vsaj 20 litrov vode, kar je res enormna količina za take zveri, a očitno jo potrebuje," pravi sogovornik. Za primerjavo, polarni volk v vsem dnevu ne izprazni litrske posode.
Čeprav se zaveda, da oskrba trojice novih prebivalcev pomeni dodatne stroške, pa Rožmanca to ne skrbi: "Seveda je tudi to breme, a bomo zmogli tako kot smo do zdaj za preostale živali."
Tovornjak, s katerim je Rožmanec iz tisoč kilometrov oddaljenega nemškega kraja pripeljal trojico tigrov.
Kaj pa varnost?
Med pogovorom se premaknemo do ograde s tigri. Oskrbnik opozori, da se tigri še privajajo na novo okolje, eden od njih pa je agresiven, tako da bo verjetno pokazal zobe in skočil na ograjo. To se čez nekaj trenutkov res zgodi.
"Te živali so odrasle, pri desetih letih približno na polovici življenjske poti in s tem že v letih, ko težje sprejemajo spremembe. Eden od samcev je kar malo preveč dominanten in ščiti teritorij. Tudi ko se sam približam, postane napadalen. A ko bo izpuščen v zunanji prostor, bo bolj umirjen."
Vprašamo, kako je z varnostjo. Kletka, v kateri so trije tigri, je po besedah Rožmanca zgrajena po standardih in je močna, a dodaja, da je to le začasna rešitev. Bil je namreč v časovni stiski, pravi. Zdaj izdeluje še zunanjo ograjo, na kateri bo nameščen tudi električni pastir. Ta bo po njegovih besedah tigra odvrnil od skakanja.
"Ko bo zunanja ograja dokončana, bomo to notranjo kletko, v kateri spijo, nadomestili z betonirano kletjo. Če bi se na primer pojavila naravna ali druga grožnja, jih bomo zaprli sem notri. Če bi se na primer ponovil žled, ki nam je pred petimi leti podrl večno ograd, to ne bi bila težava, saj bi bile živali zaprte in s tem nedotakljive," pravi sogovornik, ki je vse kletke v živalskem vrtu izdelal sam.
Uvoz zveri ni mačji kašelj
Tiger je žival, ki potrebuje usposobljenega oskrbnika, na drugi strani pa lahko pomeni tudi nevarnost za oskrbnika in okolico.
Divje zveri ne potrebujejo potnega lista kot na primer psi in mačke, je pa Rožmanec moral pridobiti goro dovoljenj. Za to je porabil pol leta.
"Potrebuješ dovoljenje resornega ministrstva in veterinarske uprave. Izpolnjevati moraš tudi vse pogoje: moraš biti registriran za to dejavnost, imeti homologirano vozilo za prevoz eksotičnih živali z ločenimi kletkami za vsako od njih, imeti moraš dokazilo, da si usposobljen lastnik in oskrbnik takih živali. Kletka pa je zgrajena po standardih. V tem primeru niso spustili niti vejice."
Vsak tiger poje devet kilogramov mesa dnevno in spije okrog 20 litrov vode.
Težave z inšpekcijo
S projektom se je ukvarjal vse od lanske jeseni in se ob tem srečal tudi z birokratsko blokado, pravi. "Zakonodaja je v redu in jasna, našli pa so se posamezniki, ki so poskušali uvoz preprečiti. Ne vem, ali iz osebnega interesa ali zaradi vpliva kakšne tretje osebe," pravi Rožmanec in doda, da je imel težave predvsem z veterinarsko inšpekcijo.
Med drugim se je zaradi inšpekcije iz Nemčije enkrat vrnil praznih rok. Sam pravi, da po nepotrebnem. V drugo mu je uspelo. Rožmanec je tako precej kritičen do inšpektorata. "V resnici smo se borili za preživetje živali. In to ne katerekoli: ne vem, ali je po svetu v naravi še 300 primerkov tega tigra. Birokratom pa je vseeno."
Drugačno izkušnjo ima z nemškim inšpektorjem, ki je prišel ob predaji tigrov. "Pregledal je dokumentacijo do zadnje pike, pogledal je, ali so kletke varne, pravilno vpete in dovolj stabilne, vedel je, kaj mora gledati. Življenjski, prijazen, a dosleden do zadnje pike. Če bi našel najmanjšo pomanjkljivost, mi tigrov ne bi dovolil odpeljati."
Rožmanec pojasni, kako je izpeljal prevoz in s kakšnimi težavami se je srečeval pri uvozu živali:
Morda pripelje še slona. Ali pa leva.
Trojica tigrov se tako pridružuje zdaj že kar lepi skupini živali v ZOO parku Rožman, ki jih je oskrbnik rešil pred življenjem v slabih ali celo nevarnih pogojih. O svojih začetkih pove naslednje:
"Ko sem bil v četrtem razredu osnovne šole, je oče med košnjo srninemu mladiču poškodoval nogo. Mladiča sem nosil naokrog, imel sem ga namesto igrače. Narava je poskrbela, da se je rana zacelila, jaz pa do danes nisem odnehal. Tako kot mi je prišla prva žival v naročje, prihajajo tudi vse druge."
Pravi, da sicer tudi sam poizveduje, a da se živali kar znajdejo pri njem, vse prepušča naključju. "Do zdaj je bilo v tem parku vse od bizonov, medvedov, polarnih volkov, zdaj pa smo dodali še tigre. Niti najmanj si nisem predstavljal, da se bo to zgodilo, a se je. Če mi pride na pot in če bi ga bilo treba rešiti, ne izključujem niti slona niti leva."
Štiri leta po napadu ima medved Tim še vedno travme.
Strelca na medveda Tima niso našli
Verjetno najbolj prepoznaven prebivalec parka je sicer medved Tim, ki pa je v medijih pred petimi leti pristal tudi zaradi žalostnega dogodka. Zdaj že 17 let starega medveda je v avgustovski noči leta 2015 neznanec ustrelil in močno poškodoval. Kot pravi Rožmanec, policija storilca ni našla, po njegovem mnenju pa se tudi ni pretirano trudila.
"Če ti nekdo s puško z dušilcem hodi okrog hiše in s puško z dušilcem strelja na žival, bi to morali raziskati. Nismo več v 18. stoletju, policija ima na razpolago vso mogočo tehniko, a je odpovedala. Jaz sem jim predlagal, koga naj obiščejo, pa so mi dejali, da kar brez dokazov ne morejo," pravi in doda, da ima medved od takrat travme in se vsako leto samopoškoduje.
Na ljubljanski policijski upravi so nam dejali, da so podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi poškodovanja tuje stvari. Storilca niso našli, a preiskava ni končana, pravijo: "Če bi kriminalisti v tem primeru dobili nove informacije, bi in bodo postopek nadaljevali."
Policija storilca za zdaj ni našla. Po Rožmančevih besedah se niso pretirano trudili.
21