Reforma: na ta način se ne boste več mogli upokojiti

Podatki kažejo, da se je pri nas v zadnjih letih skoraj petina ljudi upokojila iz brezposelnosti, ali ob koncu prejemanja nadomestila za brezposelnost na zavodu ali z individualno kritimi prispevki. Najpogosteje se to zgodi tako, da delavca po dogovoru delodajalec dobri dve leti pred izpolnitvijo pogojev odpusti iz poslovnih razlogov, ta prejme odpravnino in se za 25 mesecev (če ima 28 let zavarovalne dobe) prijavi na zavodu za zaposlovanje, kjer do upokojitve prejema nadomestilo.

Zavod za zaposlovanje sicer ni institucija, kjer bi delavci čakali na upokojitev, čeprav si to predstavljajo tako sindikati kot delodajalci, ki to opisujejo kot mehko upokojevanje. Tako se zgodi, da na novo prijavljene brezposelne osebe, tudi če so starejše in blizu upokojitve, na zavodu napotujejo na primerna prosta delovna mesta in od njih pričakujejo redna poročila o aktivnem iskanju zaposlitve. Če ugotovijo, da niso aktivni iskalci zaposlitve, jih lahko tudi sankcionirajo, na primer z znižanjem nadomestila.

Novice Po 34 letih se je invalidsko upokojil, a ima nižjo pokojnino kot nekdo z zgolj 15 leti delovne dobe #pravni nasvet

Pravica do 25-mesečnega nadomestila ostaja, ukinili bi "veriženje"

Čeprav so mnogi mediji, ki so večinoma povzemali Delo, napovedovali, da nameravajo na ministrstvu za delo taki praksi mehkega upokojevanja narediti konec, se to, kot so nam pojasnili, ne bo zgodilo. Posegov v pravico do enkratnega prejemanja nadomestila za brezposelnost za največ 25 mesecev ne bo, pravijo na ministrstvu, nameravajo pa s spremembo zakona preprečiti, da bi delavci to prakso ponovili večkrat.

Zakon trenutno namreč določa, da lahko vsaj 57 let stari delavci s 35 leti zavarovalne dobe pravico do 25-mesečnega nadomestila za brezposelnost uveljavijo večkrat, če se vmes za deset mesecev vrnejo na delo. Na ta način se lahko nekdo hipotetično "upokoji" celo pri 58 letih, če ima takrat 33 let zavarovalne dobe. Več o pogojih za prejemanja nadomestila za brezposelnost si lahko preberete na spletni strani zavoda za zaposlovanje.

Na ministrstvu za delo pravijo, da se takšno veriženje nadomestil pri starejših delavcih pogosto dogaja v dogovoru med delodajalcem in delavcem in da smo zato pri nas priča temu, da se toliko novih upokojencev upokoji iz brezposelnosti. Da bo to anomalijo naša država odpravila, se je Janševa vlada zavezala pri Evropski komisiji, izpolnitev te zahteve pa je pogoj za črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.

Skupno število brezposelnih oseb, starih 55 let ali več, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost in iz brezposelnosti izstopijo v upokojitev, se je sicer v zadnjih petih letih zmanjšalo. V zadnjih dveh letih je bilo nižje od povprečja v obdobju 2017-2023. "Podroben pregled kaže, da je podoben trend opazen tudi pri številu brezposelnih oseb, starih 55 let ali več, ki iz brezposelnosti izstopijo v upokojitev, z delovno dobo 25 let ali več in z delovno dobo 35 let ali več ali jim za izpolnitve pogojev glede delovne dobe za starostno pokojnino manjka največ pet let," pojasnjujejo na ministrstvu.

Na zavodu za zaposlovanje sicer opozarjajo, da je ob tem treba upoštevati tudi dejstvo, da zaradi padanja števila brezposelnih pada število vseh prejemnikov denarnega nadomestila, ne samo starejših.

Novice Takega navala na ZPIZ ni bilo že več kot deset let

GZS: Iskati je treba rešitev za "predčasno mehko končanje sodelovanja"

Na Gospodarski zbornici Slovenije pravijo, da bi bilo treba po eni strani izkoristiti velik potencial za podaljševanje delovne aktivnosti zaposlenih, hkrati pa tudi najti "priložnost za dogovor med zaposlenim in delodajalcem, da v zaključnem obdobju delovnega razmerja najdeta skupni interes za predčasno mehko končanje sodelovanja, če je takšna obojestranska želja".

"Poleg te spremembe si delodajalci v istem zakonu želimo podaljšanje časa za začasno in občasno delo upokojencev ob hkratnem prejemanju polne pokojnine s sedanjih 60 ur mesečno na 90 ur mesečno. Takšna rešitev bi podjetjem zagotovila dodatno delovno moč tistih upokojencev, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, obenem pa bi jim to prineslo dodaten vir dohodka in izboljševalo življenjski standard. Hkrati bi takšna rešitev v času pomanjkanja delovne sile ob omejitvah pri zaposlovanju tujcev in ob šibki nataliteti koristila tudi gospodarstvu," ocenjujejo na GZS.

Novice Upokojenci bodo prejeli 4,5 odstotka višje pokojnine