"Referendum o pokojninski reformi bo prelomni dogodek"

Tako je v pogovoru za SiOL povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, s katerim smo se med drugim pogovarjali tako o najverjetnejšem izstopu DeSUS iz koalicije kot tudi pokojninski zakonodaji in pomenu njene uspešnosti na referendumu. Kako komentirate odločitev DeSUS o izstopu stranke iz koalicije? DeSUS in zlasti njihov predsednik Karl Erjavec s tem opuščajo zaveze, ki so jih kot koalicijski partnerji sprejeli v zvezi z izvajanjem programa in reform te vlade. Menim, da za to odločitvijo stojijo nevsebinski motivi, torej ne takšni, s katerimi bi res želeli razrešiti kakšen pereč družbeni problem, ampak gre bolj za to, kako bo omenjeno dejanje Erjavcu koristilo pri njegovi politični karieri oziroma pridobivanju glasov. Ob oblikovanju vlade gospod Erjavec ni sprejel mesta ministra za delo, družino in socialne zadeve in je tako spustil iz rok škarje in platno za oblikovanje na primer pokojninske zakonodaje, ki naj bi bila eden od glavnih vzrokov nezadovoljstva te stranke. Lahko bi rekli, da je Erjavec v tem mandatu na nek način zapravil dve priložnosti. Najprej seveda omenjeno ministrsko mesto. Sam je pojasnil, da gre za mesto, ki ga težko prevzame, zlasti z vidika interesov, ki jih ima njegova stranka. Na tem ministrskem mestu je namreč treba skrbeti za vse skupine in generacije, ki potrebujejo neko posebno pomoč in bremena je seveda treba tudi enakomerno porazdeliti. Pri njem pa so vseskozi na prvem mestu upokojenci in starejša generacija. Skratka, prišlo naj bi skoraj do nekakšnega konflikta interesov. Drugo priložnost je dobil kot minister za okolje in prostor, pa je očitno zaradi tega ali onega razloga ni izkoristil. Zdaj pa išče še tretjo politično priložnost, ki pa verjetno tudi ob morebitnem uspehu ne bo ostala brez vsebinskih posledic. Nekoč bo namreč moral na nekem vsebinskem problemu tudi delovati in se dokazati.

Pokojninska zakonodaja je postala ključnega pomena za nadaljnji obstoj oziroma delo vlade. Še vedno upate, da bo referendum uspel?

Z dejavnostmi za uveljavitev pokojninske reforme je treba vztrajati do konca, zato bomo naredili vse, da bi prikazali pomen sprejetja te zakonodaje. Ocenjujemo namreč, da bo tako sprejetje kot tudi zavrnitev pokojninske reforme usodni oziroma prelomni dogodek. V vsakem primeru bodo posledice za nadaljnji razvoj te države, položaj ljudi in možnosti, ki jih bodo imeli gospodarstvo in posamezniki, velike. Najbolj se bojimo poraza na referendumu, saj je namreč točno, kar navajajo kritiki reforme, vključno s predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušanom Semoličem, da pokojninska reforma finančnega položaja v državi v celoti ne more rešiti.

Toda nesprejetje pokojninske reforme ga lahko bistveno poslabša, saj bomo tako dobili celo vrsto dodatnih finančnih obremenitev, in sicer bo potrebno dodatno proračunsko varčevanje, krediti bodo dražji, vse več upokojencem pa bo treba izplačevati pokojnine. To je veliko finančno breme, zaradi katerega ne bomo mogli uresničiti tistega, kar bi želeli, to je, da zagotovimo, da nehajo pokojnine padati in se trend znova počasi obrne navzgor. In seveda bo to pomenilo tudi to, da bo treba začeti varčevati pri drugih zelo nujnih transferjih, ki sicer pomenijo pomoč ljudem, kot na primer štipendijah, otroških dodatkih, denarnih nadomestilih za brezposelne in tako dalje.

Mi smo skozi krizno obdobje lahko v celoti ohranili vse te transferje in nekatere prejemke celo povečali. Padec pokojninske reforme pa gotovo pomeni, da bo ta trend zaustavljen in bo nujno krčenje. To pa pomeni neposreden napad na socialno državo.

Se vam ne zdi, da bi morala vlada s tem, ko dviguje starost, spremeniti tudi zakon o delovnih razmerjih in prilagoditi delovna mesta starejšemu prebivalstvu?

V smeri prilagoditve delovnih mest smo že marsikaj storili. Tako je ministrstvo v postopek že poslalo predlog sprememb zakon o varstvu in zdravju pri delu, nadalje smo sprejeli ukrepe aktivnega staranja, s katerimi želimo prav tako vplivati na delodajalsko stran, da bo drugače ravnala v primeru zaposlovanja starejših. Prav tako smo sprejeli tudi davčne spodbude in spodbude, kar zadeva plačevanje prispevkov pri zaposlovanju starejših. To je vgrajeno tudi v novi pokojninski zakon.

Nekaj korakov pa je seveda še treba narediti, težave se bodo namreč začele zaostrovati, ko se bo dvigala starost za upokojitev in tudi leta pokojninske dobe. Takrat se bo morala dejavno odzivati zlasti delodajalska stran. Je pa res, da imamo v pripravi tudi zakon o delovnih razmerjih, ki bo prav tako posegel na to področje, in sicer v smislu opredeljevanja starejših delavcev, njihovih pravic in podobno.

V SDS so prepričani, da je ena glavnih pomanjkljivosti pokojninskega zakona ta, da ne vsebuje selektivnega podaljševanja delovne dobe glede na delovno mesto. Bi bilo pokojninsko zakonodajo v tej smeri mogoče malce bolj dodelati?

Pokojninske zakonodaje niso preveč selektivne v tem pogledu. Mislim, da ima naš zakon vgrajene vse glavne mehanizme. To pomeni, da imamo možnost upokojitve pri dopolnjeni pokojninski dobi, takoj po šestdesetem letu, se pravi, ni treba vsem delati dlje. Pa še šestdeseta leta ne bodo takoj uvedena, ampak se jim postopno približujemo. Poleg tega imajo ljudje na težkih delovnih mestih možnost, da gredo delno v pokoj ali skrajšajo delovni čas in temu ustrezno zmanjšajo delovne obremenitve.

Obstaja tudi možnost, tako kot je bila do zdaj, poklicnega pokojninskega zavarovanja za izpostavljene poklice in tisti, ki je bil vse življenje na takšnem delovnem mestu, se lahko upokoji z 32 leti delovne dobe. In na koncu imamo invalidsko upokojevanje za tiste, ki dejansko ne morejo delati. Sicer pa ima vsak polic, ki lahko dokaže, da so delovne obremenitve res tako velike, možnost uvedbe dodatne sheme zavarovanja za ta poklic.

Največja opozicijska stranka predlagani pokojninski zakonodaji očita tudi maluse. Pravijo, da bi lahko temeljila zgolj na sistemu spodbujanja in nagrajevanja.

Vsak pokojninski sistem v Evropi, ki ima urejeno upokojevanje kot naš, se pravi, da imamo možnost zgodnejše oziroma predčasne upokojitve, vsebuje tudi maluse. In ne nazadnje imamo tudi v tem sistemu maluse, vendar so z novo zakonodajo nekoliko bolj okrepljeni. Po mnenju zunanjih opazovalcev in strokovnjakov pa so še premalo ostri.

Brez malusov ne bi šlo?

Predčasno upokojevanje brez malusov pomeni, da predčasnega upokojevanja ni, kar pomeni, da se lahko nekdo upokoji starostno pri šestdesetih letih, ne da bi imel dovolj pokojninske dobe.

Bi lahko le z bonusi, ki bi bili dovolj privlačni, spodbudili daljše ostajanje na delovnih mestih?

Že v sedanjem pokojninskem zakonu so vgrajeni bonusi in 80 odstotkov ljudi se odloči za upokojitev, takoj ko izpolni prvi pogoj. Le bonusi torej ne delujejo.

Zdi se, da se stranke, ki bodo morda sestavljale prihodnjo vlado, ne zavedajo, da se bodo morale z neprijetnimi vprašanji, ki bodo ostala, ukvarjati tudi same. Zakaj menite, da jim ni v interesu, da bi šla na primer pokojninska reforma skozi referendum?

Zavedajo se očitno ne, vsaj glede na izjave, ki jih dajejo. Pravijo, da se s pokojninsko reformo ne mudi. Bojim se, da prodajajo neko utvaro. Ljudem bodo namreč morali ponuditi tisto, kar jim obljubljajo, vendar pa bodo možnosti za kaj takega pozneje precej manjše. To je položaj, ki ga mi zdaj zelo jasno vidimo, ker zato da lahko zagotavljamo vse tiste pravice, ki jih ljudje imajo, vključno s pokojninami, s težavo vzdržujemo javne blagajne. In če ne bomo teh reform izvedli, bo tudi naslednja vlada, katerakoli že bo, zaradi javnih financ prisiljena z intervencijskimi ukrepi nadomeščati to, kar bi sicer morali prinesti strukturni oziroma reformni ukrepi. Bolj kot se bo z ukrepi odlašalo, ostrejši bodo intervencijski zakoni. Ti pa pomenijo največjo motnjo v sistemu, saj prinašajo le zasilne rešitve.

Malo delo sicer ni bil ključni vladni projekt, vendar pa je imel simbolni pomen, saj je predstavljal uvod v še dva pomembnejša referenduma in tako velike številke – tako v udeležbi kot izreku – proti malem delu najverjetneje nihče ni pričakoval. Zakaj menite, da je do nje prišlo? Bi lahko rekli, da je bila vladna kampanja precej meglena?

Približno takšno udeležbo smo pričakovali, ne pa tolikšnega števila proti. Vložena sredstva vlade v kampanjo so bila takšna, kakršna pač dopušča zakon, medtem ko je imela glede tega nasprotna stran bistveno prednost. Tu je jasen interes študentskih servisov in funkcionarjev študentskih organizacij, ki si zdaj manejo roke in se jim je ta naložba vsaj še za nekaj časa izplačala. Drugo vprašanje je seveda, ali sta bila izbira medijev in način sporočanja prava ali ne. In tukaj je minister znova hendikepiran, saj javnosti ne more lagati ali je zavajati, nasprotniki pa so to lahko počeli brez vsake odgovornosti.

Dejali ste, da je pokojninska reforma eden od ključnih projektov, zato bi se, če bi bil referendum neuspešen, postavilo vprašanje smiselnosti vztrajanja na mestu ministra. Boste torej razmislil o odstopu?

Dokončnega odgovora ta trenutek nimam.