Sreda, 15. 2. 2023, 13.36
1 leto, 9 mesecev
Redna uskladitev pokojnin bo 5,2-odstotna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,08
50
Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) so napovedali, da bo glede na objavljene podatke o rasti plač v decembru redna februarska uskladitev pokojnin 5,2-odstotna. To je nekaj več od prvotno napovedanih 4,9 odstotka, a manj, kot zahtevajo upokojenske organizacije.
Sistemski pokojninski zakon določa, da se redna uskladitev izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Pri uskladitvi je treba v 60 odstotkih upoštevati rast plače, v 40 odstotkih pa rast cen življenjskih potrebščin. Rast povprečne bruto plače je bila lani 2,8-odstotna, povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin pa 8,8-odstotna, je dejal direktor sektorja za izvajanje zavarovanja na zavodu Andraž Rangus.
Po njegovih besedah 60 odstotkov od 2,8-odstotne rasti plač znaša 1,68 odstotka, 40 odstotkov od rasti cen življenjskih potrebščin pa 3,52 odstotka, medtem ko je seštevek obeh deležev 5,2 odstotka.
Najnižja pokojnina bo po uskladitvi znašala 310,11 evra, zagotovljena pokojnina 687,75 evra, najnižji znesek invalidske pokojnine pa 431 evrov, so zapisali na zavodu.
Predloga za izredno uskladitev
Na seji so v nadaljevanju obravnavali predloga Zveze društev upokojencev Slovenije in Sindikata upokojencev Slovenije za izredno uskladitev, ki je po opozorilu obeh organizacij nujna zaradi visoke inflacije in velike draginje. Organizaciji sta svoja predloga danes združili v enega, svet pa ga je sprejel. V skladu z njim bo strokovna služba zavoda do naslednje seje sveta pripravila izračun za dve različici izredne uskladitve od 1. aprila.
Po prvi različici bi bila izredna uskladitev v višini 3,5 odstotka, po drugi pa v višini štiri odstotke. V obeh primerih bi se pokojnine upokojenih do leta 2011 dodatno uskladile za en odstotek.
Člani sveta so imeli nenazadnje pred seboj predlog novele pokojninskega zakona, s katerim želi SDS delodajalcem omogočiti, da obdržijo delavce za poln delovni čas tudi po njihovi starostni upokojitvi, pri čemer bi delavci prejemali celo pokojnino. Tako bi imeli t. i. dvojni status. Iz pokojninskega zavoda so sporočili, da se svet s predlogom ni strinjal. Ponovil je že večkrat sprejeto stališče, da nasprotuje parcialnim posegom v pokojninski sistem, in vlado pozval k pripravi celovite pokojninske reforme.
Finančno stanje pokojninske blagajne je dobro
Marijan Papež je sicer v pogovoru za Večer še zatrdil, da je finančno stanje pokojninske blagajne dobro. Zavarovancev je bilo avgusta lani po njegovih besedah prvič več kot milijon, razmerje med upokojenci in zavarovanci pa se je izboljšalo in znaša 1:1,57. To statistično pomeni 1,57 zavarovanca na enega upokojenca.
V povezavi z napovedano pokojninsko reformo je dejal, da bi bilo zelo nenavadno, če vlada sploh ne bi dala na mizo predloga za podaljšanje pokojninske dobe. Pogoji se lahko po njegovem pojasnilu zaostrujejo tudi z daljšimi prehodnimi obdobji, denimo namesto podaljševanja za tri mesece na leto samo za dva meseca na leto. "Pa morda ne takoj, ko naj bi predvidoma začela reforma veljati, torej leta 2025, ampak bi se postopno podaljševanje pokojninske dobe in starosti lahko začelo šele leta 2026 ali kasneje," je dejal. Brez tega po njegovi oceni ne bo šlo.
Smiselno bi bilo, da bi se ljudje lahko upokojevali tudi z manj pokojninske dobe
Smiselno bi se mu zdelo, da bi se ljudje lahko kljub temu upokojevali tudi z manj pokojninske dobe. Denimo s 35 ali 38 leti pri starosti 65 let. "Seveda z nekoliko nižjo pokojnino, kot bi jo sicer dobili za 42 let pokojninske dobe ali pri 67 letih starosti," je opomnil.
Ob zahtevah za večjo vdovsko pokojnino, ki zdaj znaša 70 odstotkov pokojnine po umrlem zakoncu, je spomnil na svoj predlog, da bi upokojencu ob smrti partnerja, s katerim sta živela skupaj in sta oba prejemala samostojno slovensko pokojnino, pripadla vsaj zagotovljena pokojnina, torej 650 evrov.
To je po njegovi oceni ena od možnosti, kako začeti reševati pereč problem predvsem starejših žensk, ki ostanejo same z nizkimi pokojninami in so najbolj izpostavljene tveganju revščine. S tem bi pomagali približno deset tisoč vdovam in nekaj vdovcem.
50