Recept za slovensko zdravstvo: kako skrajšati čakalne dobe

V zadnjih desetih letih si nobena vlada ni upala temeljito poseči v področje zdravstva in ga urediti, to namreč pomeni odgovornost in sposobnost dogovarjanja z vsemi deležniki v zdravstvu in najširšo javnostjo. Eno od najbolj perečih vprašanj so čakalne dobe, ki bi jih morali urediti celostno, v okviru urejanja celotnega zdravstvenega sistema.

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je prepričan, da je takšen pristop k reformi zdravstva umetnost, ki bi je politiki morali biti vešči, še zlasti ustvarjanja ozračja k spremembam na bolje.

Dobra organizacija dela in naročanja bolnikov Vse več pritožb se na nanaša na čakalne dobe v ožjem smislu, na čakalni čas pred ambulantami in za izvide, posebej diagnostične, pravi zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Po njenem prepričanju bi bila poleg kadrovske in finančne okrepitve v določenih zdravstvenih ustanovah za ureditev razmer potrebna zlasti dobra organizacija dela in naročanja bolnikov.

Treba je znati ločevati resne bolezni od bradavičk na prstu Kje so razlogi za dolge vrste v čakalnicah?

Možina je prepričan, da čakalne dobe naraščajo, ker se voditelji oziroma regulatorji slovenskega zdravstva ne odzivajo na hiter porast znanja in tehnologij, ki jih sodobna medicina uvaja v slovenski prostor. To je po njegovih besedah drago, zato je treba sistem prilagajati in denar preusmerjati na področja z najtežjimi bolniki.

"Treba je torej ločiti in ne enačiti resnih bolezni z na primer bradavičko na prstu. Tak zdravstveni sistem ne bo vzdržal."

Spodbujati je treba konkurenčnost Prav tako bi bilo treba spodbujati konkurenčnost med zdravstvenimi ustanovami, da bo programov vse več in ne vse manj.

"Bolnišnice, ki opravijo na primer sedem tisoč dodatnih pregledov, morajo biti za to plačane, sicer se bodo še naprej odzivale tako, da se bodo usmerjale k lažje bolnim pacientom, ki zanje pomenijo manjše stroške."

Tako se zdravstvene ustanove ne borijo, da bi bile najboljše in čim bolj kakovostne, ne borijo se za bolnike z najtežjimi obolenji, s katerimi bi bili tudi najbolj finančno nagrajeni, temveč za tiste z lažjimi, ker je manj stroškov. "Treba pa bi bilo poskrbeti za bolnike z najtežjimi obolenji, ki so žrtve te anomalije slovenskega zdravstva," pove Možina.

Možina: Ni želje, da bi zdravstvo postalo transparentno Čakalne dobe in čas bi lahko skrajšali z dobro organizacijo dela, vendar so podlaga za to tudi jasno določeni standardi in normativi zaposlenih v zdravstvu, pravi Možina. Zdravniki so se o teh z ministrstvom že dogovorili in jih parafirali pred slabimi osmimi leti, vendar jih vlada ne implementira.

Možina se sprašuje, zakaj vlada noče imeti reda med zaposlenimi v zdravstvenem sistemu. Standardi bi namreč po njegovem mnenju točno opredelili, kaj mora recimo zdravnik opraviti, da zasluži svojo plačo. To po njegovem mnenju pomeni tudi eno obliko transparentnosti v zdravstvu.

Po njegovih besedah ni želje, da bi zdravstvo postalo transparentno, saj je ribarjenje v kalnem še vedno prisotno. "Takšen interes obstaja zunaj zdravništva, zlasti med izvajalci in dobavitelji za izgradnjo ali popravilo zdravstvenih objektov. In tu še vedno ponikne velik del denarja."

Fakin: Del rešitve bi lahko prispevali tudi zdravniki v dežurstvu Da bi čakalne vrste v zdravstvu lahko skrajšali tudi z boljšo organizacijo dela, je prepričan tudi Samo Fakin, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

V slovenskih bolnišnicah tako na primer vsak dan dežura od sto do 150 zdravnikov in če bi vsak v tem času dodatno obravnaval le dva bolnika, bi čakalne dobe zelo skrajšali." Fakin se ob tem zaveda, da tega ni mogoče zahtevati od vseh zdravnikov, ki so v dežurstvu.

Sicer pa bo ZZZS letos za skrajševanje čakalnih dob namenila okoli 40 milijonov evrov.