Raziskava: Večina meni, da bi Boris Štefanec moral odstopiti

Informacija o tem, da je bil Boris Štefanec član Pozitivne Slovenije (PS), je v javnost prišla le nekaj dni po tistem, ko ga je predsednik države Borut Pahor imenoval za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Sledil je odstop njegovih namestnikov, Jurija Fermeta in Darka Stareta, oba sta menila, da bi nekdanje članstvo predsednika KPK v politični stranki preveč vplivalo na uresničevanje nalog, ki bi bile pred KPK.

Štefanec se ne da Števanec je kljub številnim pozivom večkrat zatrdil, da ne bo odstopil, saj bi se, kot je dejal, v tem primeru težko pogledal v ogledalo, zato namerava "ukaz predsednika republike" izpolniti v celoti.

Da bi Štefanec vendar moral zapustiti položaj, ki ga bo formalno zasedel prihodnji teden, pa menijo sodelujoči v anketi Episcentra. 60 odstotkov jih je namreč prepričanih, da bi Štefanec zaradi članstva v največji vladni stranki moral odstopiti s položaja predsednika komisije. Da odstop ni potreben, jih meni 36 odstotkov, štirje odstotki anketirancev se do vprašanja niso opredelili.

Brez dokazil o strokovni usposobljenosti Pred dnevi je dodaten prah v javnosti dvignilo razkritje, da prijava in priloge, ki jih je v postopku kandidiranja za predsednika KPK predložil Štefanec, niso izpolnjevale merila strokovnosti.

Med prilogami, ki jih je Štefanec priložil k prijavi, ni bilo ne strokovne bibliografije ne navedb o izkušnjah pri projektih s protikorupcijskega ali sorodnega področja. Med drugim je vizijo delovanja KPK orisal v štirih kratkih točkah na eni strani, poglavje o znanju tujih jezikov pa je pustil prazno.

Izbirna komisija je sicer v dneh po imenovanju Štefaneca pojasnila, da jih je novi predsednik KPK prepričal v pogovoru.

KPK v Sloveniji vseeno potrebujemo V Epicentrovi raziskavi so anketiranci odgovarjali tudi na vprašanje, ali Slovenija sploh potrebuje KPK, ki je politično imenovan organ. Izkazalo se je, da država komisijo potrebuje, saj je tako odgovorilo kar 65 odstotkov vseh vprašanih.

Dobra tretjina (34 odstotkov sodelujočih) pa jih meni, da KPK ne potrebujemo, saj bi morali njeno delo opravljati organi pregona.