Torek, 16. 3. 2021, 13.24
3 leta, 7 mesecev
Raziskava NIJZ: Epidemija slabša življenjski slog prebivalstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
"V Sloveniji se bomo v prihodnosti srečali z dolgoročnimi posledicami pandemije tudi zaradi vpliva na slabši življenjski slog. Pričakujemo lahko porast kroničnih nenalezljivih bolezni in naraščanje družbenih neenakosti," je na novinarski konferenci dejala Ana Hočevar Grom z NIJZ.
Raziskava NIJZ o vplivu pandemije covid-19 na življenje ljudi kaže, da velika večina še vedno upošteva predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, najnižjo podporo pa ima nočna omejitev gibanja. Med posledicami epidemije pa je poslabšanje življenjskega sloga prebivalstva. Pričakujemo lahko porast kroničnih nenalezljivih bolezni in naraščanje družbenih neenakosti.
Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnila Ada Hočevar Grom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), želijo z raziskavo o vplivu pandemije covid-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko izčrpanost v Sloveniji. Pandemska izčrpanost je naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan, je po poročanju STA dejala Hočevar Gromova.
Raziskava, ki so jo začeli decembra lani, poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. Raziskava po njenih besedah daje vsaj delni vpogled v to, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja, ki jih prinaša pandemija, in kako se odzivajo na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.
Velika večina anketirancev upoštevala ukrepe in priporočila
V tokratnem, sedmem delu raziskave, ki je potekala od 26. februarja do 1. marca, so anketirance dodatno spraševali o spremembah v prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni teži. Še vedno velika večina anketirancev navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa. V največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (91 odstotkov), se izogibajo obiskovanju starejših, ko imajo znake okužbe (90 odstotkov), ter vzdržujejo razdaljo v javnosti in razkužujejo roke. Najmanj, le 55 odstotkov, jih upošteva priporočilo glede razkuževanja površin.
Veliki upad beležijo pri upoštevanju izogibanja zasebnemu družabnemu dogodku, ukrep ostajanje doma se je s 74 odstotkov znižal na 60 odstotkov v primerjavi s predhodno raziskavo. Ta upad je po besedah Hočevar Gromove pričakovan glede na odprtje vrtcev in šol, a udeleževanje na zasebnih dogodkih oziroma zmanjševanje tega ukrepa bi lahko, kot pravi, predstavljal problem glede širjenja covid-19, navaja STA.
Med veljavnimi ukrepi pa anketiranci najbolj podpirajo odprtje šol, odpravo prepovedi prehoda občinskih meja, najnižjo podporo pa ima omejitev gibanja med 21. in 6. uro, s katero se strinja le dobra četrtina vprašanih.
Anketirance so spraševali tudi, v kolikšni meri zaupajo določenim osebam oziroma institucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Vprašani najbolj zaupajo osebnim zdravnikom, bolnišnicam in delodajalcem.
Cepiti se namerava več kot polovica vprašanih
Podobno kot v predhodni raziskavi dve tretjini anketirancev meni, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije. Cepiti se namerava več kot polovica vprašanih, pri tem pa so mlajši glede cepljenja bolj skeptični v primerjavi s starejšimi. "Podatki zadnjih raziskav nakazujejo, da se je javno mnenje glede cepljenja ustalilo na polovici," je dejala.
Ada Hočevar Grom @NIJZ_pr: Pandemija vplivala na zmanjšanje telesne dejavnosti, uživali smo več nezdrave hrane, več kadili in uživali alkohol. pic.twitter.com/4iJuOxv1QE
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 16, 2021
Doslej je v vseh raziskavah od 31 do 35 odstotkov anketirancev navajalo, da so se izogibali osebnemu zdravniku zaradi težave, ki ni povezana s covid-19. Še bolj skrbi podatek, da se je kar 41 oseb s kroničnimi obolenji izogibalo obisku zdravnika. Hočevar Gromova zato po koncu pandemije pričakuje poslabšanje na področju kroničnih nenalezljivih bolezni.
Manj fizične aktivnosti
Podatki kažejo tudi rahel trend poslabšanja življenjskega sloga vprašanih. Dve tretjini ljudi je navedlo, da so bili v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivni kot pred pandemijo, slaba petina je pojedla več nezdrave hrane, 16 odstotkov je med pandemijo povečalo kajenje, deset odstotkov vprašanih pa je spilo več alkohola.
Z namenom izboljšanja imunskega sistema je 37 odstotkov anketirancev povečalo uživanje prehranskih dopolnil, 27 odstotkom se je povečala telesna teža med pandemijo, 17 odstotkov pogosteje uživa nezdrave prigrizke, 14 odstotkov tudi večje količine hrane, 13 odstotkov ljudi pa jih pogosteje naroča prek spleta.
Petina jih ima duševne težave
V sedmem delu raziskave so tudi zaznali, da ima okrog 20 odstotkov anketirancev težave v duševnem zdravju, 14 odstotkov oseb pa že ima znake depresivne motnje. Največ težav pri duševnem zdravju se pojavlja pri ljudeh, starih od 18 do 29 let, in sicer malo več kot 30 odstotkov.
Anketiranci so odgovarjali tudi o svojem finančnem položaju. Da je ta v zadnjih treh mesecih slabši, kot je bil prej, je odgovorilo 26 odstotkov vprašanih, še navaja STA.
