Rast gospodarstva so letos pospešili potrošnja, gradbeništvo in storitve

Umar v poročilu ugotavlja, da se je poslovanje gospodarskih družb takoj po epidemiji močno izboljšalo, lani pa je na upočasnitev rasti kazalnikov vplivala energetska kriza. Med kazalniki sta se poslabšali zlasti gospodarnost in donosnost prihodkov, ki sta malo nižje kot pred epidemijo.

Rast BDP v začetku leta in tudi medletno

Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,6 odstotka, medletno je bil večji za 0,7 odstotka.

Potrošnja gospodinjstev je k medletni rasti BDP v prvem četrtletju prispevala več kot odstotno točko. Gospodinjstva so glede na enako lansko obdobje več porabljala za turistične storitve v tujini in nakupe avtomobilov, manj pa za hrano, neživila in prenočitve doma.

V turizmu se kaže pocovidno okrevanje 

Ob rasti prihodov in prenočitev tujih turistov je bila rast v storitvah, povezanih s turizmom, visoka, ugotavlja urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Investicijska dejavnost je bila tudi v prvem četrtletju razmeroma visoka, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Presenetljivo visok negativen prispevek zalog (-6,5 odstotne točke) pa je vplival na močno medletno zmanjšanje bruto investicij, so še zapisali na Umarju.

Novice Umar napoveduje gospodarsko rast, letna inflacija v območju evra februarja malenkost nižja

Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva je bila v prvem četrtletju šibka, saj sta izvoz blaga in aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala podobna kot v enakem obdobju lani. Okrepila pa se je storitvena menjava, zlasti potovanj, podprta s hitrim pokoronskim okrevanjem v turizmu. Skupni izvoz se je povečal, skupni uvoz pa zmanjšal, kar je prispevalo k visokemu pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino (5,1 odstotne točke).

Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti medletno znižala tretje četrtletje zapored, in sicer predvsem v povezavi z nižjimi izdatki za obvladovanje epidemije covid-19.

Brezposelnost še naprej upada

Kot so še navedli na Umarju, je v prvem četrtletju k rasti števila delovno aktivnih ponovno največ prispevalo zaposlovanje tujih državljanov, upadanje števila brezposelnih se je aprila nadaljevalo.

Medletna rast števila delovno aktivnih je bila marca podobna kot v prvih dveh mesecih (1,8-odstotna). K rasti zaradi pomanjkanja domačih delavcev v večini dejavnosti največ prispeva zaposlovanje tujih državljanov, marca je bil ta prispevek že 83-odstoten.

Najvišja rast je bila v gradbeništvu, ki izstopa po deležu tujcev (48 odstotkov) in tudi sicer spada med dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile.

Konec aprila so bili registrirani 48.904 brezposelni, kar je 3,4 odstotka manj kot konec marca oziroma 16,3 odstotka manj kot pred letom. Za skoraj tretjino je bilo manj tudi dolgotrajno brezposelnih.  Foto: Getty Images

Plače nekoliko zrasle

Povprečna bruto plača je bila februarja medletno realno višja za 1,2 odstotka, na kar je vplival predvsem občuten dvig minimalne plače v začetku leta in tudi razmeroma nizka lanska osnova, povišale so se tudi plače v javnem sektorju.

Aprila se je medletna rast cen življenjskih potrebščin nekoliko znižala, a je bila z 9,4 odstotka še naprej visoka. Podobno kot v predhodnih mesecih so k rasti največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile aprila za 15,8 odstotka višje kot pred letom.

Nekoliko manjši primanjkljaj javnega sektorja

Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini 273,7 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se medletno zvišali za 2,6 odstotka, rast je izhajala predvsem iz rasti prispevkov za socialno varnost ob nadaljnji rasti zaposlenosti in okrepljeni rasti plač. Odhodki so bili medletno višji za 1,7 odstotka, k temu pa je največ prispevala rast plač in drugih stroškov dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju.

Novice Obeta se postopno umirjanje cen v verigi s hrano