Ramadan - mesec postenja in razodetja Korana

Njegov namen je, da se človek duhovno disciplinira, spozna smisel svojega življenja ter se skozi samodisciplino odreče dobrotam in blaginjam, ki so mu vsakodnevno dostopne, je pojasnil mufti Nedžad Grabus. V večini arabskih držav se ramadan začenja v soboto Za več milijonov muslimanov v Turčiji in na Balkanu, pa tudi v Sloveniji, se začenja sveti mesec ramadan. V večini arabskih držav in Iranu se bo sicer ramadan začel v soboto. Začetek svetega meseca, ki predstavlja enega petih stebrov islama, so tako za v soboto določile verske oblasti v zibelki sunitskega islama Savdski Arabiji, pa tudi v šiitskem Iranu. Ramadan se v soboto začenja tudi v Iraku, Egiptu, Jordaniji, Kuvajtu, Združenih arabskih emiratih, Katarju, Bahrajnu, Siriji, Jemnu, Tuniziji, Alžiriji, Sudanu in na palestinskih ozemljih. Med arabskimi državami je zgolj Libija začetek ramadana določila že za danes, to pa so storile še šiitske verske oblasti v Libanonu. Libanonski suniti se bodo medtem začeli postiti v soboto.

Ramadan, ki bo trajal 30 dni, je deveti mesec v muslimanskem koledarju in se ravna po luninih menah, zato se začetek tega meseca vsako leto v primerjavi z gregorijanskim koledarjem premakne za deset dni. V tem času se verniki spominjajo razodetja Korana preroku Mohamedu.

V Meki kljub nevarnosti nove gripe pričakujejo več tisoč vernikov Ob ramadanu se v savdsko Meko, ki je prvo sveto mesto islama, vsako leto zgrne več sto tisoč vernikov. Množice romarjev pričakujejo tudi letos, čeprav naj bi bilo njihovo število zaradi pojava nove gripe nekoliko manjše. Nekatere države so za romanje uvedle tudi omejitve. Iran je tako v času ramadana prepovedal vsakršno potovanje v Savdsko Arabijo, Egipt pa je romanje prepovedal za starejše od 65 in mlajše od 25 let. Več vlad in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so vernike opozorile pred tveganjem za okužbo z virusom A H1N1 na krajih, kjer se zbirajo množice ljudi.

Kot pojasnjujejo v Islamski skupnosti, se je letos v Sloveniji ramadan začel po včerajšnjem sončnem zahodu ob 20.08, ko se za muslimane tudi začenja dan. Postiti pa se bodo začeli danes ob zori pred sončnim vzhodom.

Muslimani se v tem mesecu posvečajo Koranu Evropsko govoreči muslimani, kot so Bošnjaki in Turki, za razliko od arabsko govorečih ramadanu pravijo ramazan, pojasnjujejo v Islamski skupnosti. Kot navajajo, je to mesec razodetja Korana, saj se je v tem mesecu poslancu Mohamedu prek angela Gabrijela začel razodevati Koran, Božja beseda. Muslimani se zato v tem obdobju posvečajo branju in razlaganju Korana.

Mesec posta za vernike in odrekanja vsem strastem V času ramadana, muslimanskega svetega meseca, se post za vernike začne vsak dan ob zori in traja do sončnega zahoda, je pojasnil mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Grabus. Tisti, ki se postijo, se po njegovih besedah v tem času odrekajo "hrani in pijači, vsem strastem, grdim besedam, grdim mislim in podobnemu".

"Vse religije imajo institucijo posta. Pri muslimanih je to morda malo strožja obveza, ker se tekom celega dneva oseba odreka hrani in celo pitju vode. To je individualna odločitev," poudarja Grabus. Ob tem je dodal, da so posta med drugim opravičeni otroci, bolniki, potniki, zaporniki, vojaki, nosečnice, ženske, ki so v poporodnem obdobju, ter osebe, ki opravljajo težka fizična dela. Tisti, ki bodo imeli pozneje možnost za post, pa so po njegovih besedah dneve posta, v katerih se niso postili, dolžni nadoknaditi.

Obred, ki ga muslimani najbolj spoštujejo Na vprašanje, koliko muslimanov v Sloveniji se v tem mesecu posti, je odgovoril, da je oceno težko podati, da pa je po njihovih analizah to obred, ki ga muslimani najbolj spoštujejo. O morebitnih težavah, s katerimi se zaradi postenja muslimani pri nas srečujejo, meni, da v Sloveniji ne obstaja nikakršna kolektivna ovira za post. Sicer po njegovih besedah med drugim obstajajo posamezni primeri, ko bi se delavci želeli postiti, a za to nimajo razumevanja s strani svojih nadrejenih, "sistematski pritisk na osebe, ki se postijo", pa ne obstaja.

Ramadan kot priložnost za osebnostno duhovno obnovo

V Sloveniji se, kot je omenil Grabus, ramadan obeležuje v skladu s tradicijo in prakso, ki so jo muslimani podedovali od svojih predhodnikov. "Najpomembnejši dogodki za muslimane v Sloveniji so iftari. Iftar je obdobje, ko se konča dnevni post. To ni samo navadna večerja, to je družabni dogodek, ko se zberejo člani družine, prijatelji, sosedi," je poudaril mufti.

Po njegovem mnenju je ramadan priložnost za duhovno obnovo in soočenje s samim seboj. "Ramadan je čas, v katerem analiziramo svojo življenjsko pot in preizkušamo našo odločnost in pripravljenost, da se odrečemo lagodnosti življenja ter poskušamo dojeti in razumeti ljudi, ki so v vsakodnevnih težavah," je omenil Grabus. Kot poudarja, je na svetu "več kot milijarda ljudi, ki nimajo normalnega dostopa do vode, in še večje število tistih, ki nimajo dovolj hrane za normalno življenje".

"Ramadan je priložnost, da razumemo, kako so dobrine in vse premoženje, ki ga imamo, sredstvo za življenje in ne cilj, h kateremu stremimo," meni mufti.

Tridnevno proslavljanje se zaključi z bajramsko molitvijo

V času ramadana za muslimanske vernike trije blagoslovljeni dnevi, in sicer 17. dan ramadana, ko se spominjajo dogodka, ko je tisoč vojakov iz Meke poskušalo zadušiti razvoj majhne skupnosti muslimanov, 20. dan ramadana, ki je dan vrnitve muslimanov v Meko po dolgoletnem izgnanstvu, in 27. noč ramadana, ko se spominjajo odločitve in začetka razodetja Korana.

Muslimanski sveti mesec, ki se bo letos v Sloveniji končal 19. septembra ob 19.11 po sončnem zahodu, se zaključi z bajramsko molitvijo oziroma tridnevnim proslavljanjem, ki se imenuje ramadanski bajram, je pojasnil Grabus.

Tudi letošnji ramadan posvečen izgradnji Islamskega verskega in kulturnega centra

Tudi letošnji ramadan bo posvečen projektu izgradnje Islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani, osredotočeni bodo na zbiranje denarja za odplačilo bančnega posojila za nakup 11.364 kvadratnih metrov zemljišča, so zapisali v Islamski skupnosti.

Po prvem dnevu posta, v petek ob 20. uri, Islamska skupnost na zemljišču za džamijo med Parmovo in Kurilniško ulico v Ljubljani pripravlja skupni iftar, večerjo ob koncu posta. Ob 21.40 pa bo na tem kraju organizirana večerna ramadanska molitev na prostem.

Islamska skupnost bo v času ramadana izvajala svoje programe v osemnajstih krajih po Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Kranju, Kamniku, Škofji Loki, Tržiču, na Jesenicah, v Postojni, Ajdovščini, Sežani, Kopru, Izoli, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Krškem, Celju, Velenju in Mariboru.

Sicer pa muslimani praznujejo še hadži bajram ali kurban bajram, ki je praznik romanja v Meko. To je po Grabusovih besedah osebna izkušnja romarjev in se smatra kot največji praznik.