Radan vztraja, da je s kalijem hotel provocirati

Zdravnik Ivan Radan zaradi odpovedi, ki je bila posledica lanske afere kalij, toži svojega nekdanjega delodajalca UKC Ljubljana. Na današnjem zaslišanju na delovnem in socialnem sodišču je tako ponovil, da decembra lani s kalijem ni skrajšal življenja bolniku, pač pa je na ta način želel provocirati oz. opozoriti na nehumane razmere, v katerih bolniki umirajo na nevrološki kliniki UKC.

Meni, da je zato prekinitev delovnega razmerja z njim neutemeljena oz. nezakonita. Želel je sprožiti alarm

Radan, ki so ga na sodišče pripeljali iz pripora v spremstvu pravosodnih policistov, trdi, da je 16. decembra lani res odredil kalij umirajočemu bolniku, vendar raztopina bolniku ni stekla v žilo, temveč mimo, v podlogo. V naslednjih dneh je razlagal na oddelku, da bi bolnik lahko dobil kalij, a se na to ni nihče odzval, je danes pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani svojo plat zgodbe pojasnjeval Radan.

Za takšno potezo se je, kot je dejal, odločil, ker je hotel sprožiti "alarm, da bolnikov ne smemo pustiti umirati v takih razmerah". Omenjenega bolnika, ki je umiral, so namreč po Radanovih besedah hoteli premestiti iz enote intenzivne terapije na običajen bolnišnični oddelek, saj je bil oddelek intenzivne terapije poln.

Če bi ga tja premestili, bi bolnik umrl v bolečinah in se verjetno zadušil, je danes pojasnil Radan. Dodal je, da takšno umiranje ne ustreza smernicam zdravljenja ob koncu življenja.

Obdukcija ni bila opravljena Nekdanji zdravnik na nevrološki kliniki pravi, da je vedel, da bo bolnik tisti dan umrl. Trdi, da bi ob takšni koncentraciji kalija bolnik umrl v nekaj sekundah, če bi kalij res prejel. Tako pa je umrl po desetih minutah od takrat, ko je kalij začel teči.

Obdukcija bolnika ni bila opravljena, saj je bilo po Radanovih besedah nedvoumno, zakaj je umrl. Mu je pa žal, da se ni zavaroval tako, da bi nekomu na oddelku pokazal, da kalij ni stekel v bolnika.

Na vprašanje, zakaj ni ubral drugačnega načina, da bi svoje nadrejene opozoril na nevzdržne razmere na oddelku, je odvrnil, da preostali načini opozarjanja ponavadi naletijo na gluha ušesa. "Če daš na tehtnico, kaj je dobro za bolnika, je alarm upravičen," je danes dejal Radan.

Travmatična izkušnja za nevrološko kliniko Vodušek, ki je danes tudi pričal pred sodiščem, je opozoril, da je Radan s svojim početjem naredil veliko škodo nevrološki kliniki, celotnemu kliničnemu centru in zaposlenim na kliniki. "To je zelo travmatična izkušnja za nevrološko kliniko in zaposlene," je dejal. Z Radanom po tem dogodku niso več mogli sodelovati, zato so ga tudi odpustili.

Vodušek ne zanika tega, da so imeli na intenzivnem oddelku premalo zdravnikov in tudi medicinskih sester, a trdi, da so bile razmere obvladljive. Sporočil, da bi se z bolniki slabo ali nestrokovno delalo, pa ni dobil ne od notranjih ne od zunanjih sodelavcev.

In tudi če bi bile na oddelku nevzdržne razmere, so "poti po zdravi pameti jasne, treba se je pritožiti nadrejenemu". Take pritožbe Vodušek ni dobil.

Vodušku je Radan dejal, da je kalij uporabil, ker se mu je bolnik smilil Vodušek je tudi poudaril, da mu je Radan v pogovoru 22. decembra dejal, da se je odločil za kalij, ker se mu je bolnik smilil in ni želel, da trpi. Ni mu dejal, da je kalij tekel mimo bolnika, prav tako ne, da je to storil zaradi protesta oz. razmer na oddelku, slabe komunikacije na oddelku ali pomanjkanja komunikacija med oddelkom in Voduškom. O Radanovi izpovedi ni podvomil.

Kazenski postopek proti Radanu teče Proti Radanu sicer teče kazenski postopek. Obtožnica ga med drugim bremeni šestih umorov, ponarejanja, zlorabe uradnega položaja oz. pravic in neupravičenega strokovnega snemanja.