Računsko sodišče: tako različni dodatki so bili izplačani v zdravstvenih zavodih

V končni oceni revidiranih šestih javnih zdravstvenih zavodov je računsko sodišče izreklo Psihiatrični bolnišnici Begunje mnenje s pridržkom, Ortopedski bolnišnici Valdoltra, Univerzitetnemu rehabilitacijskemu inštitutu (URI) Soča, zdravstvenima domovoma Trbovlje in Idrija ter Psihiatrični bolnišnici Vojnik pa pozitivno mnenje, saj pri izplačilih dodatkov ni ugotovilo pomembnih nepravilnosti.

Revidirani javni zavodi so po navedbah računskega sodišča imeli različen pristop pri določitvi pogojev za priznanje dodatkov, saj je bila zaradi ohlapnih določb predpisov pristojnost za določitev teh pogojev in s tem višine dodatkov prenesena na predstojnike javnih zdravstvenih zavodov.

Novice Na včerajšnji praznični dan potrdili toliko okužb

Kdo je dobil največ dodatka?

Javni uslužbenci so tako v revidiranih javnih zavodih v letu 2021 iz naslova vseh dodatkov, povezanih z epidemijo covid-19, povprečno prejeli precej različne zneske, ki so se gibali od 3.517 evrov v Ortopedski bolnišnici Valdoltra do 6.112 evrov v Zdravstvenem domu Idrija.

Največji zneski dodatkov so bili izplačani javnim uslužbencem na zdravniških delovnih mestih in so se gibali od 15.196 do 26.212 evrov. Sledijo diplomirane medicinske sestre, v Psihiatrični bolnišnici Begunje pa sta bila med največjimi prejemniki tudi dva javna uslužbenca iz plačne skupine J.

Vsaj en dodatek je v letu 2021 prejemal vsak javni uslužbenec, saj jim je najmanj dodatek za delo v rizičnih razmerah pripadal že, če so prišli v službo oziroma bili prisotni na delovnem mestu.

Vsaj en dodatek je v letu 2021 prejemal vsak javni uslužbenec, saj jim je najmanj dodatek za delo v rizičnih razmerah pripadal že, če so prišli v službo oziroma bili prisotni na delovnem mestu. Foto: Reuters

Največji znesek dodatka za delo v rizičnih razmerah je bil obračunan javnemu uslužbencu na zdravniškem delovnem mestu v Valdoltri v znesku 16.508 evrov, saj je imel pri obračunu dodatka upoštevane vse ure oziroma 90 odstotkov ur prisotnosti na delovnem mestu, prav tako tudi vse ure, ko je bil začasno razporejen k drugemu izvajalcu.

Največji znesek dodatka za rizične razmere direktorjem v zdravstvu je imel obračunan direktor v Valdoltri v znesku 6.687 evrov, saj je imel obračunan dodatek od polovice ur dejanske prisotnosti.

Največji znesek dodatka za neposredno delo v okolju z bolniki s covid-19 je imela obračunan javna uslužbenka na zdravniškem delovnem mestu v Psihiatrični bolnišnici Vojnik v znesku 7.244 evrov, saj je večino delovnega časa opravljala delo v rdeči in sivi coni ter v dežurstvu.

Največji znesek dodatka za nevarnost in posebne obremenitve skupine J v zdravstvu je imela obračunan javna uslužbenka v Psihiatrični bolnišnici Begunje v znesku 3.397 evrov, saj je imela ta dodatek po ocenah revizorjev neupravičeno obračunan tudi za delo v dežurstvu.

Situacije v zavodih niso bile primerljive, vendar ...

Generalna državna revizorka Jana Ahčin v zbirnem poročilu zaključuje, da brez dvoma drži, da situacije v zavodih niso bile popolnoma primerljive, zato je bilo smiselno nekatere odločitve prepustiti predstojnikom, vendar pa ugotovitve računskega sodišča kažejo, da sistem (pre)široke pristojnosti za odločanje predstojnikov ni pripeljal do ustreznih rešitev.

"Glede na ugotovitve prečne revizije menimo, da bi bilo treba v prihodnje, če bo prišlo do ponovne razglasitve epidemije ali podobnih razmer, zagotoviti bolj enoten pristop pri določitvi morebitnih dodatkov, pri čemer bi bilo smiselno, da aktivnejšo vlogo prevzame predvsem ministrstvo za zdravje. Pri tem bi bilo treba po našem mnenju zagotoviti tudi, da se za posamezno okoliščino priznava le po en dodatek," je zapisala.