Računsko sodišče: NLB ni imela meril za prenos terjatev na DUTB

Poročilo o NLB je v veliko delih počrnjeno. Razlog? Gre za poslovne skrivnosti, navaja Računsko sodišče. Računsko sodišče je v reviziji uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in s pogodbami v obdobju od začetka leta 2013 do 2. septembra letos ugotovilo več nesmotrnosti.

Banki je podalo več priporočil za uspešnejše obvladovanje tveganj na področju upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami.

Kdo je določal, koliko plača DUTB?

Pri prenosu terjatev na DUTB med drugim ni bilo vnaprej določenih meril za izbor, katere terjatve bodo prenesene, hkrati tudi ni jasno, kdo je sprejemal odločitve, ugotavlja sodišče. A dobršen del njihovega poročila je počrnjen, ker naj bi bili podatki zaupni.

Eden od odkritih izsekov pa navaja, da NLB nima dokumentacije o tem, kdo je pravzaprav določal ceno, po kateri je banka Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) zaračunavala prenešena slaba posojila. 

Počasno čiščenje slabih posojil

Računsko sodišče ugotavlja, da je imela NLB konec leta 2013 za 2,8 milijarde slabih posojil. Vsota se je leto za tem le malenkostno zmanjšala, lani pa je nato - predvsem, ker so odpisali terjatve - zmanjšala bolj od načrtov. Ob koncu leta 2015 je imela bančna skupina za 1,9 milijarde slabih posojil.

Večina slabih posojil NLB se nanaša na terjatve do komitentov na Balkanu, ki jih banka ni mogla prenesti na DUTB. Računsko sodišče opozarja, da se količina slabih posojil v bilancah banke zmanjšuje počasneje od evropskega povprečja. Hkrati ugotavljajo, da banka ni določila cilja, za koliko želi zmanjšati delež slabih posojil in do kdaj.

Posli z Dragom Kosom

Računsko sodišče je več nesmotrnosti ugotovilo tudi pri upravljanju s pogodbami ter pri izbiri zunanjega izvajalca za pregled slabih naložb, podjetja R.U.R. Draga Kosa - o tem pišemo tukaj.