Janez Janša
Ponedeljek, 4. 10. 2021, 10.44
3 leta, 2 meseca
Računsko sodišče: Ministrstvo in zbornica ne vesta, koliko zdravnikov potrebujemo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
5
Kljub javnim opozorilom o alarmantni preobremenjenosti predvsem družinskih zdravnikov Ministrstvo za zdravje v 12 letih ni načrtovalo in posledično izvedlo nobene prepotrebne aktivnosti v zvezi z ugotovitvijo dejanskega stanja glede obremenitev zdravnikov in ukrepanja za odpravo takega stanja, ugotavljajo na računskem sodišču.
Revizija računskega sodišča ugotavlja, da ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica med leti 2008 in 2019 nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih niti za ugotavljanje razlogov za pomanjkanje po posameznih specialnostih. Zaradi tega tudi nista mogla poskrbeti za to, da bi se razlogi za domnevno pomanjkanje zdravnikov uspešno odpravljali.
Žalostno, če je res. A žal to ugotavlja predsednik @racunskosodisce, ki ne ve, da je 250.000 evrov na leto za popoldanski fuš pridobitna dejavnost. Zato sam Bog ve, koliko te ugotovitve držijo. https://t.co/ESkNWP7Q3U
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 4, 2021
"Žalostno, če je res," je med drugim na svojem Twitter profilu ob reviziji Računskega sodišča zapisal premier Janez Janša in ob tem predsednika Tomaža Vesela spomnil, da je tudi sam s popoldanskim delom za mednarodno nogometno organizacijo Fifa zaslužil do četrt milijona dolarjev letno.
Odzval se je tudi minister Poklukar: "Ne gre za nove ugotovitve."
Kot je povedal v izjavi poročila še ni prebral, zanj je izvedel prek medijev. A glede na medijska poročila o vsebini revizije ugotavlja, da ne gre za nove ugotovitve. O tem so se po Poklukarjevih besedah pogovarjali tudi danes v okviru obiska Splošne bolnišnice Murska Sobota, kako v prihodnje zadostiti kadrovskim potrebam - tako zdravnikov, kot širše na področju nege in ostalih profilov v zdravstvu.
Zdravniška zbornica se ne strinja z računskim sodiščem
"Dokazila za te navedbe so bila v nadzoru predložena tudi računskemu sodišču. V zadnjih desetih letih tako niti eno leto na primer niso bile popolnjene vse razpisane specializacije iz družinske medicine," so zapisali. Iz tega po njihovih navedbah izhaja, da sta si tako zbornica kot ministrstvo za zdravje prizadevala za to, da bi se povečalo število specializantov družinske medicine, kar bi po končani specializaciji povečalo skupno število razpoložljivih družinskih zdravnikov.
"Kljub tem prizadevanjem po razpisovanju več mest za specializacijo iz družinske medicine sta med letoma 2011 in 2019 ostali nezasedeni kar 302 mesti za to specializacijo. Če bi danes te zdravnike v sistemu imeli, bi bile razmere v družinski medicini precej manj kritične, kot so," so poudarili na zbornici. Dodali so, da to kaže na pomanjkanje zanimanja za navedeno specializacijo med mladimi zdravniki, na kar pa zbornica nima vpliva.
Na zbornici menijo, da je eden od pomembnih razlogov, da se mladi zdravniki niso in ne odločajo za to specializacijo, preobremenjenost zdravnikov družinske medicine z vse več administrativnega dela in birokracije. Prav tako se je povečevalo število opredeljenih bolnikov. Bodoči mladi zdravniki pa si zato želijo bolj v druge veje medicine, ki so jim bolj privlačne in jim predstavljajo večji karierni izziv, so navedli.
Nihče ne ve, koliko zdravniki dejansko delajo
Glavna razloga za neučinkovito skrb pri vstopu zdravnikov na trg dela sta po ugotovitvah računskega sodišča predvsem v tem, da ni mogoče ugotoviti dejanskih obstoječih zdravniških kapacitet niti ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih.
Noben deležnik namreč ne ugotavlja, koliko efektivnih ur zdravniškega dela na mesec opravi posamezni zdravnik v okviru različnih oblik izvajanja zdravniške službe in pri različnih izvajalcih. Podatki o tem, koliko je vsak posamezni zdravnik dejansko aktiviran, ne obstajajo, poleg tega pa ni vzpostavljen ustrezen sistem ocenjevanja potreb po zdravnikih, so navedli v reviziji.
Sistem ugotavljanja potreb po zdravnikih ni bil učinkovit predvsem zaradi odsotnosti vrste ključnih elementov, ki bi jih moralo zagotoviti ministrstvo, in sicer predvsem zaradi odsotnosti celovito določene mreže javne zdravstvene službe, določitve zdravniških delovnih mest, natančne metodologije za ugotavljanje potreb po zdravnikih in odsotnosti analiz obremenitev zdravnikov, ugotavlja sodišče.
Ker ministrstvo in zbornica nista poskrbela za sistemsko ureditev ocenjevanja trenutnih, kratkoročnih in srednjeročnih potreb po zdravnikih, sta potrebe po zdravnikih ugotavljala vsako leto sproti v okviru javnih razpisov za specializacije. Ob odsotnosti predpisane natančne metodologije za ugotavljanje potreb sta tako pri vsakem razpisu pripravila lastni metodologiji, na podlagi katerih pa je bilo določanje števila in vrst specializacij večinoma nepregledno in arbitrarno, navaja računsko sodišče.
Slaba evidenca specializacij
Pri določanju potreb po specializacijah so imeli največjo težo predlogi nacionalnih koordinatorjev, pri čemer pa njihova vloga ni bila vnaprej natančno določena in zato njihovo delovanje za potrebe določitve specializacij tudi ni bilo enotno. Določanje števila in vrst specializacij tako ni bilo pregledno, enotno niti natančno. Obstoječa ureditev je omogočala, da so se potrebe po zdravnikih in s tem po specializacijah v praksi ugotavljale "od spodaj navzgor" namesto od "zgoraj navzdol", kar je lahko pomenilo, da potrebe niso bile nujno realne. Zaradi tega je računsko sodišče ocenilo, da so bili postopki določanja specializacij neučinkoviti, saj ni bilo mogoče potrditi, da so bile določene tiste vrste in tako število posameznih vrst specializacij, po katerih so bile dejanske potrebe.
Ustreznost glavarinskega sistema, zdravniških standardov in normativov so na Ministrstvu za zdravje potrdili brez analiz.
"Ministrstvo za zdravje v 12-letnem obdobju ni poskrbelo za pripravo realnih zdravniških standardov in normativov, ki bi temeljili na izvedenih analizah dejanskih in možnih obremenitev zdravnikov in bi predstavljali eno od temeljnih podlag za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe. Namesto tega je to prepustilo zdravniški zbornici in sindikatom. Ti so standarde, ki temeljijo na glavarinskem sistemu, sprejeli leta 2011 v modri knjigi, ministrstvo pa jih je zaradi sočasnih stavk zdravnikov potrdilo, čeprav so bili pomanjkljivo pripravljeni in čeprav ni proučilo pričakovanih učinkov njihovega sprejetja na vzdržnost zdravstvenega sistema," so še zapisali v obrazložitvi na računskem sodišču.
Realnost glavarinskih količnikov
Poleg tega tudi ni potrdilo, da so zdravniški standardi in normativi iz modre knjige, ki temeljijo na glavarinskih količnikih, realni in objektivni ter da predstavljajo ustrezno osnovo za ugotavljanje potreb po dodatnih zdravnikih in s tem ustrezno izhodišče za odpravljanje domnevnih preobremenitev nekaterih zdravnikov. Računsko sodišče je v reviziji na podlagi analize obremenitev družinskih zdravnikov ocenilo, da glavarinski količniki ne odražajo nujno realnega stanja glede obremenitve posameznega zdravnika. To je pomembno predvsem zato, ker je Ministrstvo za zdravje dopustilo, da je na glavarinski sistem vezana večina postopkov.
Ne glede na to, da ministrstvo ni zagotovilo ključnih podlag za ugotavljanje potreb po zdravnikih, pa je izvajalo več aktivnosti in ukrepov, a pred tem ni analiziralo predvidenih učinkov teh ukrepov na zagotavljanje zdravniških kapacitet. Tako je med drugim uvedlo referenčne ambulante, omogočilo sklepanje podjemnih pogodb, zagotovilo nagrajevanje zdravnikov in uvedlo sistem podeljevanja soglasij in koncesij, a noben od navedenih ukrepov ni bil učinkovit s stališča zagotavljanja dodatnih zdravniških kapacitet in hkrati razbremenjevanja zdravnikov.
Računsko sodišče je od Ministrstva za zdravje zahtevalo izvedbo 9 popravljalnih ukrepov in mu podalo 11 priporočil za izboljšanje vstopa zdravnikov na trg dela.
5