Prvi sodnik v državi želi sodno palačo, ministrica projekt vleče iz predala

Ljubljanska sodišča se soočajo s prostorskimi težavami, saj sedem sodišč deluje na kar 18 lokacijah. Kot je ob predstavitvi poročila o delu sodišč v letu 2018 dejal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, je slednje z vidika pogojev dela in organizacije delovnega procesa nesprejemljivo, nepošteno je tudi do samih strank postopkov, hkrati pa tudi ni poceni. Ljubljanska sodišča namreč po njegovih podatkih samo za najemnine letno porabijo pol milijona evrov.

Država ima zemljišče, a ni denarja za gradnjo

Na drugi strani ima država za Bežigradom že dlje časa zemljišče, rezervirano za gradnjo sodne palače, za katero pa vsem pravosodnim ministrom zmanjka denarja.

Trenutna ministrica Andreja Katič je decembra lani dejala, da ima ministrstvo delno komunalno opremljeno zemljišče za Bežigradom, kjer bi lahko zrasla nova sodna palača. Povedala je, da so bili v zvezi s tem že pripravljeni tudi nekateri dokumenti in se zavezala, da bo s postopki nadaljevala. Pred dnevi je tudi za Finance potrdila, da so obudili projekt.

Po poročanju Financ dobrih 11 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče leži na območju med Dunajsko in Topniško cesto. Do leta 1994 je bila tam vojašnica, ki pa so jo potem porušili. In gradbena jama je ostala vse do danes. 

Florjančič bi zakonsko obvezo politike

A na vrhovnem sodišču obljub politike, ki se ponavljajo iz mandata v mandat, očitno ne jemljejo več resno. Tako Florjančič predlaga sprejem posebnega zakona o rešitvi prostorskih težav sodišč v Ljubljani. "Zakonska rešitev je edina, ki bo zavezovala izvršilno oblast, da bo v prihodnjih letih ustrezno načrtovala tako finančna sredstva kot projekte za razrešitev teh težav in da ne bomo imeli za Bežigradom zgolj kupljeno prazno gradbeno jamo, namenjeno novi sodni stavbi v Ljubljani," je dejal Florjančič na današnji novinarski konferenci.

Rešijo več zadev kot jih prejmejo

Po besedah Florjančiča so slovenska sodišča lani v reševanje prejela 840.000 zadev, rešila so jih 853.000. Posledično se je število nerešenih zadev glede na leto 2017 zmanjšalo za devet odstotkov, na 145.000. Sodišča so bila po njegovem uspešna tudi pri reševanju pomembnejših zadev. Teh so lani prejela 122.000, rešila pa 127.000. Nerešenih pomembnejših zadev je tako še 80.000.

Tudi povprečen čas reševanja vseh zadev v sodnih postopkih se je lani še naprej skrajševal, izjema so zapuščinski, nepravdni in nekateri drugi postopki, je dejal Florjančič. Dodal je, da bodo omenjena področja v prihodnje terjala posebno pozornost sodnikov in predsednikov sodišč.

Število sodnikov se približuje ciljem države

V Sloveniji je na sodiščih zaposleno 891 sodnikov ali 43 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev. Slednje je po besedah Florjančiča nad tistim, kar sta si kot strateško usmeritev zadala sodstvo in država, to je 42 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev. A je opozoril, da se število sodnikov več ne bo moglo zmanjševati, saj so sodišča dobila nove pristojnosti, med drugim s sprejetjem družinskega zakonika.