Ponedeljek, 27. 8. 2018, 14.41
5 let, 8 mesecev
Prihaja minister, ki so ga nekoč rezali Šarčevi koalicijski partnerji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,43
14
Samo Fakin je bil zadnje desetletje eden pomembnejših, a tudi bolj kontroverznih igralcev v domačem zdravstvenem sistemu.
Samu Fakinu je prejšnja vlada, ki so jo sestavljale tri stranke sedanje koalicije, odrekla podporo za položaj generalnega direktorja zdravstvene blagajne. Zdaj je kandidat Liste Marjana Šarca (LMŠ) za ministra za zdravje. Medtem ko je njegov največji adut kilometrina, so se za njim vedno dvigovale afere.
V LMŠ so danes razkrili dolgo pričakovano ime kandidata za ministra za zdravje. To je postal Samo Fakin, nekdanji dolgoletni vodja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), edine javne zdravstvene zavarovalnice.
Gre za predlog, ki močno odmeva na domačem političnem prizorišču. Če je predsednik vlade Marjan Šarec v volilni kampanji poudarjal, da "je čas za novo generacijo", je za eno najpomembnejših funkcij v tej vladi izbral funkcionarskega veterana. Samo Fakin je bil zadnje desetletje eden pomembnejših, a tudi bolj kontroverznih igralcev v domačem zdravstvenem sistemu.
Ima kilometrino, a za njim se je dvigal prah
Prav kilometrina je Fakinov največji adut. Zdravstveni sistem pozna do obisti. Bil je splošni zdravnik, direktor Zdravstvenega doma Trbovlje, direktor Splošne bolnišnice Celje in sekretar v vladni službi za razvoj, kjer je vodil področje reform v zdravstvu.
Vešč je tudi politike. Bil je član "velike" LDS, nato je na lokalnih volitvah kandidiral na listi SLS. Leta 2007, v času prve vlade Janševe vlade, je bil imenovan na čelo ZZZS. Na tem položaju je nasledil Boruta Miklavčiča in preživel osem ministrov.
A za Fakinom so se vedno dvigovali tudi prah in afere. Leta 2002 je bil razrešen z vrha celjske bolnišnice zaradi odmevne afere z eritropoetinom. Šlo je za neupravičeno predpisovanje tega zdravila na oddelku dialize v celjski bolnišnici, zaradi katerega je tožilstvo leta 2005 proti Fakinu vložilo obtožnico, v kateri so mu očitali sum kaznivega dejanja goljufije.
Na sodne obravnave je Fakin že hodil kot generalni direktor ZZZS, ključnega financerja bolnišnice. Leta 2009 je tožilstvo umaknilo obtožnico. Rešilo ga je, ker je odgovornost nase prevzela nekdanja predstojnica oddelka za ledvične bolezni v celjski bolnišnici Marjeta Lešnik. Čeprav je to po lastnih navedbah storila, ker "je bila pritisnjena ob zid", je bilo pregona proti Fakinu konec.
Izgube prenašal na bolnišnice
V osmih letih vodenja zavoda Fakinu ladje, ki letno upravlja tri milijarde evrov, ni uspelo obrniti.
Največja težava je ostala. Zavod namreč bolnišnicam nekritično plačuje storitve, v katerih se skriva tudi neučinkovitost pri njihovem upravljanju, preplačani dobavitelji in vse drugo. Povedano preprosteje, enak znesek na zdravljenje jim je plačeval, ne glede na to, ali so v bolnišnici pacienta pregledali z aparatom, na otip ali "na daljavo".
ZZZS v njegovem času ni postal "aktivni kupec", za kar se je ves čas javno zavzemal Fakin. Za nazaj mu gre kot olajševalno okoliščino priznati, da so si v času njegovega drugega mandata ministri le še podajali kljuke. A v tem praznem prostoru se je Fakin dobro znašel.
Zaradi različnih razlogov, med drugim tudi "kupovanjem" podpore pri posameznih skupinah, je imel dokaj trdno zaslombo v upravnem odboru ZZZS in njegovi predsednici Lučki Böhm. To mu je dalo manevrski prostor za pogoste spopade z ministri za zdravje. Leta 2011, ko je resor vodil Dorjan Marušič, je ministrstvo na skupščini glasovalo proti novemu mandatu za Fakina, to pa utemeljilo s preslabo učinkovitostjo in ravnijo nadzora nad plačanimi računi.
Pozitivno bilanco zavoda pa je v času krize ohranjal z zamiki plačil v drugo obračunsko obdobje in zniževanjem cen zdravstvenih storitev, s katerimi je izgube prenesel na bolnišnice. Če so te že leta 2011 prejele za približno tri tisoč bolnikov manj denarja, se je leto dni pozneje to število potrojilo. Za nameček se je to zgodilo v času, ko je Fakin obljubljal konec čakalnih vrst.
Kolar Celarčeva mu je odrekla podporo
Ko se je Fakin v začetnem obdobju vlade Mira Cerarja začel potegovati za nov mandat, je zdravstveni sistem že začel pokati po šivih. Na ambulantne preglede in posege pri specialistih je čakalo 105 tisoč bolnikov z redno in hitro napotnico, na operacije pa 87 tisoč državljanov.
Verjetno tudi zato Fakin na vrhu ZZZS ni preživel še devetega šefa zdravstvenega resorja. Milojka Kolar Celarc mu je odrekla podporo, skupaj pa z njo pa tudi vlada Mira Cerarja. Ko je leta 2015 Fakin prvič dobil rdečo luč, je zavod še leto dni vodil kot vršilec dolžnosti, nato pa dokončno moral oditi.
Dosedanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc mu je odrekla podporo.
Na glasovanju ga nista podprli SMC in Stranka Alenke Bratušek, dve od petih strank sedanje vladne koalicije, ki bo istega Fakina predlagala za ministra. Zaradi "nekompatibilnosti z ministrico" pa so imeli pomisleke o njem tudi v DeSUS.
"Po vseh letih se ni spremenilo nič, kar bi želeli. Če danes damo podporo, se ne bo nič spremenilo," je takrat govoril poslanec Jani Möderndorfer, ki bo zdaj v državnem zboru nasledil novega ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja in po službeni dolžnosti branil Fakina pred napadi opozicije. Fakina, ki ga je nasledil Marjan Sušelj, so tedaj podprli le v SD, ker da zavod potrebuje direktorja s polnimi pooblastili.
Čeprav je ZZZS takrat zaposloval več ljudi (865), kot bi jih lahko po vladnem kadrovskem načrtu, si je do zadnjega na zavodu poskušal zagotoviti še službo za nedoločen čas.
Predčasno zapustil Thermano
Jeseni 2016 se je Fakinu po neuspeli kandidaturi za direktorja Zdravstvenega doma Trbovlje uspelo prebiti na čelo Thermane, nekdanjega Zdravilišča Laško, ki je zdaj v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Tudi na to funkcijo je prišel z velikimi načrti, a jo je letos spomladi zapustil – v okoliščinah, ki nikoli niso bile docela pojasnjene.
Takrat so iz družbe, ki je v prisilni poravnavi, sporočili, da je Fakin odstopil iz osebnih razlogov. Po nekaterih informacijah naj bi imel Fakin, sicer predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, težave z zdravjem.
A že tedaj je bilo mogoče slišati, da je Fakin moral oditi, o čemer naj bi se dogovoril s predsednikom nadzornega sveta Damjanom Beličem, ki prav tako predseduje nadzornikom Slovenskega državnega holdinga (SDH). To bi lahko nakazovalo tudi dejstvo, da se je Fakin že nekaj mesecev pozneje vrnil na veliko sceno, in to celo v vlado.
Kdo ga je izbral za ministrski položaj?
Fakin ni človek velikih besed. Leta 2011 je svoj program za nov mandat na čelu zdravstvene blagajne spisal na štirih straneh. Obljubil je skrajšanje čakalnih dob, čakanje pred ambulantami največ 20 minut, večjo racionalnost in učinkovitost službe ZZZS, pa tudi, da bo "spremenil svoj stil vodenja, ki se je izkazal za preveč demokratičnega". Torej vse tisto, kar bo lahko obljubil tudi tokrat.
Kdo v aktualni vladi se je spomnil na Fakina, uradno ni znano. Po enih informacijah ga je za ministrski položaj izbral Vojmir Urlep, ki bo kot premierjev svetovalec zadolžen tudi za zdravstvo. Njuni stiki izhajajo še iz časov, ko je Urlep vodil Lek, Fakin pa vodil ZZZS, ki je od generikov odkupoval zdravila.
Spet po drugih se je Fakin do LMŠ prebil prek "celjske linije". Znano je, da je celjski župan Bojan Šrot pred državnozborskimi volitvami podprl LMŠ, njegova življenjska sopotnica Katarina Karlovšek pa je kandidirala na listi te stranke. Fakin je bil tesen prijatelj pokojnega Romana Šumaka, lastnika podjetja Mollier, znanega iz afere operacijske mize.
A zanimivo je, da je frazo o "ZZZS kot aktivnem kupcu", ki jo Fakin pogosto uporablja, mogoče prebrati tudi v novi koalicijski pogodbi. To verjetno priča o tem, da Fakin v kvoti LMŠ ni padalec, ki bi vanjo priletel včeraj, ampak da s posameznimi ljudmi iz največje vladne stranke sodeluje že dlje časa.
Velika vrnitev Sama Fakina
Fakin bo tako sam vodil projekt preoblikovanja ZZZS, ki ga je zagovarjal vrsto let. Po koalicijski pogodbi bo poleg obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja pokrival tudi obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Hkrati je bil Fakin vrsto let na liniji s ključno reformo te vlade - ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Leta 2014 je kazensko ovadil Vzajemno za trženje doplačevanja za zdravljenje raka, čeprav je te storitve v celoti kril ZZZS.
"Razlogov, zakaj preprosto ne ukinemo teh zavarovalnic, ni veliko. Ocenjujem, da jih je okoli 4,5 milijona. Približno toliko je različnih sponzorskih nakazil," je Fakin govoril pred petimi leti.
Zdaj bo imel v rokah škarje in platno, da to spremeni. Tudi sam je nekoč dejal, da "je tistih, ki vedo, kaj je v zdravstvu narobe, veliko več kot tistih, ki vedo, kaj bi bilo treba narediti".
14