JEK2
Sreda, 4. 9. 2024, 6.33
3 ure, 30 minut
JEK2
Prihaja era najdražje elektrike? Je bo sploh dovolj? #video
Vsi smo se navadili, da imamo neomejen dostop do elektrike. Ko vključimo polnilec v vtičnico, se začne polniti telefon, ko pritisnemo na stikalo, se prižgejo luči in ko želimo, da je v stanovanju toplo, tiho brni toplotna črpalka (no, v tem letnem času tiho brnijo klimatske naprave).
Poraba elektrike se vztrajno povečuje
V ozadju naših raznolikih potreb se za domačimi vtičnicami širi razvejano omrežje, ki elektriko pripelje do naših domov, za tem pa stojijo daljnovodi – ti prenašajo elektriko po Slovenji iz različnih elektrarn, ki nam zagotavljajo električno energijo.
Kot po vsem svetu se tudi v Sloveniji poraba električne energije vztrajno povečuje. Elektrifikacija družbe je dobra stvar – države, ki so uspešno elektrificirane, imajo bolj razvito demokracijo, družbo in gospodarstvo. Zato je pomembno, da sledimo temu razvoju.
Poraba električne energije se bo z leti tudi v Sloveniji povečevala – predvsem zaradi elektrifikacije ogrevanja stavb in voznega parka. Predvidevanje, kakšno bo to povečanje, je zapisano v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), projekcije pa sta podala tudi posebna delovna skupina Slovenske akademije znanosti in umetnosti in ELES.
Kaj je optimalna rešitev?
Seveda moramo narediti vse, da bomo varčevali tudi z električno energijo (ne le z uvoženimi fosilnimi viri energije), omejiti moramo njeno nenamensko uporabo, vendar razvoja ne moremo in ne smemo zaustaviti.
Pa vendar – najkasneje leta 2033 bomo zaustavili TEŠ6, predvidoma leta 2043 pa še NEK. Tako velikega primanjkljaja električne energije, ki nam je danes na voljo dan in noč, ne bomo mogli nadomestiti z obnovljivimi viri – morali bi zgraditi več hidroelektrarn, kot imamo rek, več sončnih elektrarn, kot imamo dostopnih streh (s tem, da bi si z njimi težko pomagali med zimo), in več vetrnih elektrarn, kot imamo vetrovnih območij.
Optimalna rešitev je – jedrska energija: nizkoogljična in zanesljiva, na voljo je podnevi in ponoči, pozimi in poleti, med viharjem in med brezvetrjem.
Kako deluje jedrska elektrarna?
V Sloveniji že 40 let deluje Nuklearna elektrarna Krško, ki s pomočjo jedrske energije vsako leto zagotovi približno 25 odstotkov vse električne energije, ki se proizvede v Sloveniji.
Jedrska elektrarna načeloma deluje enako kot termoelektrarne, le da vodo segreje in spremeni v paro toplota, ki se sprošča pri jedrski reakciji. Z dvema ključnima razlikama: pri svojem delovanju ne povzroča nobenih izpustov CO2 oziroma toplogrednih plinov, porabi pa izredno majhno količino goriva – če elektrarna na premog v osmih urah skuri za sto vagonov lignita (osem tisoč ton lignita), porabi v tem času jedrska elektrarna za 1,5 litra jedrskega goriva.
Še več – dve majhni peletki uranovega oksida omogočata proizvodnjo toliko električne energije, kot je v enem letu porabi povprečna slovenska družina.
Zaradi tega imajo jedrske elektrarne tudi najmanjši okoljski odtis: NEK stoji na površini, manjši od 0,3 km2. Če bi želeli enako količino električne energije pridobiti iz vetrnic, bi morali postaviti več kot tisoč vetrnic, ki bi se raztezale na 650 km2 površine, sončne elektrarne pa bi se raztezale na 170 km2.
V jedrskih elektrarnah se proizvede veliko električne energije, pa se zato porabi veliko prostora? Preverite v videoposnetku.
