Pri nas uspeva več kot 30 smrtno strupenih gob, glavnina raste prav jeseni

Sezona gobarjenja je na vrhuncu in ta hobi ima, kot je povedal strokovnjak za gobe Luka Šparl, "v Sloveniji izjemno dolgo tradicijo in nas uvršča med narode, ki gobarjenje dojemamo najbolj strastno."

Ozaveščenost o nabiranju gob se zadnjih 50 let povečuje  

Luka Šparl s trosnjakom smrekove kresilače (Fomitopsis pinicola), ki je ena najbolj poznanih medicinsko pomembnih vrst gliv. Foto: Mateja J. Potočnik "K temu je gotovo veliko doprinesel tudi naš položaj skozi čas, saj smo bili dolga obdobja podrejeni večjim narodom, ki so vladali na našem območju. Čeprav je povezava prikrita, verjamem, da preživljanje časa v naravi tudi dandanes mnogim pomeni tiste redke trenutke oziroma priložnosti, ko občutkov podrejenosti ni. Ljudje v gozdu končno občutimo mir in svobodo. V naši naravi je, da iščemo ravnovesje. In žal se to odraža tudi na način, da se, praviloma nezavedno, v gozdu prepogosto obnašamo kot vladarji, misleč, da nam je dovoljeno vse. Največjo škodo s tem povzročimo prav naravi, katere dobro stanje je sicer ključno tudi za naš obstoj," pojasnjuje sogovornik, ki opaža, da je med obiskovalci slovenskih gozdov vse manj nepoučenih gobarjev.

"Z naraščanjem znanja o gobah in njihovem pomenu tako za gozdove kakor tudi za nas se tudi ozaveščenost o primernem obisku gozdov in nabiranju gob povečuje. Imamo še precej možnosti napredka, vendar je vredno poudariti, da se je ozaveščenost na področju gob in pravil gobarjenja v zadnjih 50 letih okrepila," meni Šparl.

Kritičnih zastrupitev je vse manj, smrtne žrtve so redke

Posledično se je okrepilo tudi zavedanje o nevarnosti zastrupitev z gobami. "Preteklo izobraževanje o nevarnostih zastrupitev z gobami je prineslo pomemben korak v smeri, da je kritičnih zastrupitev pri nas vse manj. Smrtne žrtve so zelo redke, a vendarle je vsak primer zastrupitve, ki se konča s trajnimi negativnimi posledicami za zdravje ali celo s smrtjo, preveč in je opomin, da naj bo ozaveščanje o pomenu preprečevanja zastrupitev stalna aktivnost ne le gobarskih in mikoloških organizacij, temveč tudi nacionalnih zdravstvenih institucij, pristojnih za preprečevanje zastrupitev," predlaga Šparl.

"Večino zastrupitev z gobami pri nas povzroča zaužitje gob, ki povzročajo t. i. gastrointestinalni sindrom. Glavni simptom so prebavne motnje in slabo počutje, ki običajno izzveni že v nekaj urah. Bolj redke, a zato toliko bolj usodne, so zastrupitve z gobami, ki povzročajo npr. odpoved notranjih organov. Žal poznam tudi primer zastrupitve, ki se je končal tragično," je še dodal.

Prstenolistna razcepljenka (na fotografiji njen lilasti različek) je smrtno strupena vrsta gobe, katere zaužitje lahko povzroči odpoved srca. Foto: Luka Šparl

"Promoviranje bogatih ber gob na družbenih omrežjih je lahko škodljivo"

Spomnil je tudi na družbena omrežja, kjer ljudje velikokrat objavljajo fotografije bogatih ber gob, kar pa nima nujno le pozitivnih, temveč tudi negativne posledice. "Velja opozoriti na vse bolj razširjeno komunikacijo o gobah v različnih tematskih skupinah na družbenih omrežjih, kjer je posledica številnih fotografij, ki vabijo k nabiranju, lahko prav spodbuda priložnostnim gobarjem, ki v želji uživanja gob naberejo tudi tisto, česar sami ne poznajo v zadostni meri. In tako prehitro pride tudi do neželenih zastrupitev," je opozoril in dodal:

"Želel bi si, da ljudje namesto promoviranja svojih bogatih ber gob in tekmovanja z drugimi gobarji večkrat podelili svoje občutke doživetja obiska gozdov ter čudenja nad naravo oziroma da podelimo naše občudovanje narave."

Vedno se prepričajte, za katero vrsto gobe gre, šele potem gobo zaužijte

Številni ljudje gobe sicer radi nabirajo, čeprav jih ne jedo. Gobarjenje je lahko rekreacija, ki je vir sprostitve in vzbuja posebne užitke, celo strast. Mnogi gobarji gobe zelo radi uporabijo tudi v domači kuhinji. Kot poudarja strokovnjak, "pri uživanju gob ne gre biti pretirano pogumen. Sam ravnam tako, da so tudi sicer užitne gobe zame za uživanje primerne le takrat, ko sem povsem gotov v njihovo določitev. Gob se sicer ne bojim, a gojim do njih globoko spoštovanje," je dejal.

Dodal je, da ko se pojavi dvom, za katero vrsto gobe gre, je to jasen znak, da dotične gobe še ne pozna dovolj, da bi bila zanj varna za uživanje. Takšne gobe vselej pusti v gozdu.

Zelena mušnica je najbolj strupena vrsta gobe v Evropi. Pogubno je lahko že zaužitje enega trosnjaka srednje velikosti. Foto: Luka Šparl Najbolj strupena vrsta v Sloveniji in tudi v celotni Evropi je zelena mušnica (Amanita phalloides). Prepoznamo jo po odebeljeni jajčni lupini v dnišču beta (opomba: eden od razlogov, zakaj gob nikoli ne režemo!) in kožnatem obročku na betu, ki se nahaja pod klobukom. Vlakna na betu potekajo v značilnem marogastem vzorcu. Pomembno je vedeti, da klobuk zelene mušnice ni vselej tipičnih olivno zelenih barvnih odtenkov, saj obstajajo tudi povsem bele različice zelene mušnice. Prav tako se ne gre zanašati na vonj in okus, saj sta pri zeleni mušnici oba prijetna, čeprav gre za človeku najbolj strupeno vrsto gobe. Pri tej vrsti je lahko usodno že zaužitje enega srednje velikega trosnjaka, tj. gobe zelene mušnice. Dotik smrtno strupene gobe za človeka ni usoden. Vseeno svetujem, da strupenih vrst nikoli ne prenašamo skupaj s tistimi, ki so namenjene kulinarični pripravi, saj bi lahko bila nenamerna zamenjava usodna.

Med Slovenci je tudi vse več zanimanja za psihoaktivne gobe

"Med najbolj poznanimi so glive iz rodu gologlavk (Psilocybe sp.), ki vsebujejo aktivni učinkovini psilocibin in psilocin. Obe učinkovini sta po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog v Sloveniji trenutno uvrščeni med prepovedane droge," razloži Šparl in našteje glavne učinke uporabe gob, ki vsebujejo psilocibin in psilocin; povečane zenice, nespečnost, slabost, deluzije (zmotne predstave o sebi ali svetu), spremenjena percepcija telesa, smejanje, evforija, paranoja, vrtoglavica, okrepljeno zavedanje resničnosti, dezorientacija, povečana raven znojenja, povišan krvni tlak idr. Kombinacija in sosledje učinkov sta odvisna od vrste in količine zaužitih gob, je še dodal.

Med liofiliziranimi vrstami gob v muzeju gob v Zagrebu, kjer je na ogled več kot 1.600 vrst gob, je tudi več neužitnih in strupenih vrst. Foto: Luka Šparl Ob redni uporabi psihoaktivnih gob se lahko pojavi zmanjšana občutljivost in nazadnje toleranca na aktivne učinkovine v gobah, pove Šparl.

"Ocenjujem, da fenomen naraščanja zanimanja za t. i. psihoaktivne gobe v prvi vrsti ni le odraz boljšega poznavanja, temveč predvsem fenomena vse večjega deleža populacije, ki v obstoječem družbeno-političnem sistemu ne zmore najti pravega smisla, ter iskanja vloge posameznika v družbi. Živimo v družbi, za katero je kulturno značilno, da čustva in občutke pogosto potlačimo v sebi. Prav želja spoznati samega sebe in prepoznati pomen občutkov v nas je tista, ki ljudi že tisočletja spodbuja tudi k uporabi najrazličnejših drog. Uporaba psihoaktivnih gob je bila v preteklosti rezervirana predvsem za šamane, kjer ima na območjih nekdanje civilizacije Majov in Aztekov več kot dvatisočletno tradicijo," pove Šparl.

Luka Šparl med obiskom muzeja liofiliziranih gob v Zagrebu Foto: Arhiv Luke Šparla Gojenje psihoaktivnih gob je v Sloveniji prepovedano

Gojenje, predelava in končna izdelava psihoaktivnih gob, ki kot glavni učinkovini vsebujejo psilocibin in psilocin, je po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedani drogami pri nas prepovedano.

"Narašča število ljudi, ki psihoaktivne gobe iščejo v naravi." Te, kot pravi Šparl, uspevajo tako v gozdovih kot tudi zunaj njih. "Uradnih podatkov o pojavnosti in deležu nezakonitega gojenja psihoaktivnih gob, ki bi realno prikazali stanje rabe v Sloveniji, nimamo," pojasni in doda, da sicer poznamo več skupin gob, za katere je potrjeno psihoaktivno učinkovanje. Med drugim je pojasnil, "da so dandanes psihoaktivne gobe predmet številnih znanstvenih raziskav in izsledki mnogih potrjujejo, da ima nadzorovana uporaba učinkovin iz psihoaktivnih gob lahko pomembne pozitivne učinke pri zdravljenju številnih bolezni, pa tudi pri zdravljenju odvisnosti od kajenja in alkohola, zdravljenju depresije, anksioznosti idr."

Posledice nenadzorovane uporabe

Izsledki znanstvenih raziskav sicer ne potrjujejo pojava telesne zasvojenosti od psihoaktivnih gob, pove strokovnjak, opozarja pa, da uporaba psihoaktivnih gob vendarle ni brez nevarnosti. "Nenadzorovana uporaba pri ljudeh, ki imajo predispozicijo za pojav psihosomatskih obolenj ali imajo že potrjeno katero od teh, lahko stanje bolezni dodatno poslabša in negativno vpliva na duševno zdravje."

"Rekreativna uporaba psihoaktivnih gob ima poleg želenih lahko tudi številne negativne učinke. Med najbolj poznanimi negativnimi učinki, ki so odraz zlorabe psihoaktivnih gob, je t. i. pojav flashbackov. Gre za vsiljene spomine, ki se lahko pojavijo tudi dolgo po izkušnji uživanja psihoaktivnih gob. V hujših oblikah se kažejo na način, da posameznik v treznem stanju ne zmore ločiti sedanjosti od preteklosti," še pove strokovnjak.

Kakšna je razlika med psihoaktivnimi in strupenimi gobami?

Rdeča mušnica vsebuje psihoaktivni muscimol in ibotensko kislino, ki je nevrotoksin. Zaužitje surovih gob povzroča t. i. ibotenski sindrom zastrupitve. Foto: Luka Šparl "Psihoaktivne so vse tiste gobe, katerih zaužitje vpliva na delovanje možganov in povzroča spremembe počutja, zavedanja, misli, občutkov in našega ravnanja. Večina psihoaktivnih gob vsebuje tudi določene toksine in jih tako prepoznavamo tudi kot strupene," je pojasnil Šparl in kot primer vrste gobe, ki je strupena in ni psihoaktivna navedel navadno podvihanko, kot primer vrste, ki je strupena in hkrati psihoaktivna, pa rdečo mušnico.

Novice Petletnik iz Afganistana zbežal na Poljsko, tam pa umrl zaradi zastrupitve z gobami

Trendi Prišel je čas slastnih mavrahov, ki pa so lahko tudi nevarni