Ponedeljek, 2. 9. 2024, 14.10
2 meseca, 2 tedna
Preobilje dežja odneslo letošnjo letino žit v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,98
Letošnja letina žit je po ocenah strokovnjakov veliko razočaranje med slovenskimi kmeti, ki se spopadajo z izzivi tako zaradi naravnih nesreč kot tudi zaradi nestabilnih tržnih razmer. Fotografija je simbolična.
Letošnja letina žit v Sloveniji je po oceni kmeta in podpredsednika Sindikata kmetov Slovenije Ferija Kučana izjemno slaba, predvsem zaradi vremena. Pogoste in dolgotrajne padavine med majem in junijem so negativno vplivale na rast žit, iz zemlje so izprale hranila ter povzročile bolezni, je povedal za STA. Kmete skrbijo tudi razmere na trgu.
Po Kučanovih besedah se je letos vegetacija zaradi vremenskih razmer močno podaljšala, rastline so se razvijale neenakomerno. To je vplivalo na zmanjšanje pridelka. "Pričakovani pridelek je bil na nekaterih območjih zelo nizek, na težjih tleh je kakovost padla celo na raven krmne pšenice," je dejal.
Podobno oceno je podal tudi kmet in predsednik soboške enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Danilo Meolic. "Pridelki in njihova kakovost so na določenih zemljiščih bistveno pod povprečjem, predvsem na težjih tleh, kjer je spomladanska moča naredila veliko škode," je Meolic dejal za STA. Dodal je, da so pridelki na srednje težkih tleh sicer povprečni, vendar daleč od želenih rezultatov.
Je ogrožena prihodnost slovenskega poljedelstva?
Letošnja letina žit je po mnenju obeh sogovornikov veliko razočaranje med slovenskimi kmeti, ki se spopadajo z izzivi tako zaradi naravnih nesreč kot tudi zaradi nestabilnih tržnih razmer. Kot sta opozorila Kučan in Meolic, slovenskim pridelovalcem ni uspelo doseči zadovoljivih cen za svoje pridelke, predvsem zaradi nizke cene ukrajinske pšenice in ponudbe iz sosednjih držav. Po Kučanovih ocenah to ogroža prihodnost slovenskega poljedelstva in prehranske varnosti, saj kmetje zaradi nizkih cen in visokih izgub razmišljajo o opuščanju pridelave pšenice.
Če država ne bo ukrepala in kmetom zagotovila ustreznih pogojev, bomo priča nadaljnjemu upadanju pridelave, kar bo imelo dolgoročne posledice za oskrbo s slovensko pšenico, je opozoril Danilo Meolic.
Po podatkih strokovnjaka za poljedelstvo na soboškem Kmetijsko gozdarskem zavodu Boštjana Ferenčaka so leta 2023 v Sloveniji skupaj poželi 56.406 hektarjev žit, letos so površine nekoliko manjše, saj so poželi 55.104 hektarjev površin. Od tega so lani kmetje s pšenico poželi 28.171, letos pa 27.641 hektarjev. Drugo najpogosteje sejano žito je ječmen, ki so ga lani želi na 21.745 hektarjih, letos pa na 20.761 hektarjih. Z manjših površin so želi še tritikalo, rž in oves ter druga manj znana žita.
Kmetje so večino žita po Ferenčakovih besedah prodali ob žetvi, sicer pa podatki slovenskega statističnega urada o količini požete pšenice kažejo, da so lani skupno poželi 144.347 ton pšenice in 100.967 ton ječmena. Za letos teh podatkov še ni.
Če država ne bo ukrepala, bodo posledice dolgoročne
Meolic je opozoril, da se delež pšenice vsako leto zmanjšuje zaradi nizkih cen, kar bi lahko privedlo do resnih posledic za samooskrbo s krušno pšenico v Sloveniji. Če država ne bo ukrepala in kmetom zagotovila ustreznih pogojev, bomo priča nadaljnjemu upadanju pridelave, kar bo imelo dolgoročne posledice za oskrbo s slovensko pšenico, je opozoril. Potrošniki se morajo vprašati, ali želijo ohraniti samooskrbo s pšenico in slovensko zdravo hrano, je še dejal.
Slovenske kmete zelo skrbijo tudi razmere na trgu, ne zgolj letošnja letina.
V Sloveniji kmetje po njegovih besedah uporabljajo minimalno količino fitofarmacevtskih sredstev, ki so moderna in najmanj škodljiva. "V državah zunaj Unije, kot je recimo Ukrajina, uporabljajo sredstva, ki so pri nas prepovedana že desetletja," je še opozoril Meolic.
Tudi Kučan je izrazil skrb glede prihodnosti slovenskih kmetov, predvsem mlajših generacij, ki v trenutnih razmerah težko zagotavljajo ekonomsko stabilnost svojih kmetij. Sindikat kmetov Slovenije zato poziva državo, naj zagotovi minimalno ceno pšenice, ki bi kmetom omogočila dostojen dohodek. "Če država ne bo ukrepala, bomo priča nadaljnjemu upadanju pridelave in s tem ogrožanju prehranske varnosti v Sloveniji," je opozoril.
