Prenovili blagovno znamko Gostilna Slovenija

"Slovenske gostilne so dragocen del naše dediščine in že stoletja oblikujejo našo gastronomsko kulturo. Kar je zelo pomembno in v časih družbenih omrežij izgubljamo, je to, da so na neki način središče družabnosti. To je v bistvu to, kar potrebujemo in kar je treba negovati," je na dogodku ob predstavitvi prenove blagovne znamke v Ljubljani povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.

Poudaril je, da bodo na ministrstvu v prihodnje še bolj aktivni sopotniki pri projektu, ki ga podpirajo ne samo zaradi prepoznavnosti Slovenije, temveč tudi ohranjanja kulturne dediščine. "Slovenija je dežela z bogatimi, tudi družinskimi tradicijami in s kulinariko. Oboje si zasluži, da tudi s pomočjo države in Slovenske turistične organizacije (STO) ta pogled delimo s svetom," je še poudaril minister.

Primerno mesto za temelj slovenske kulinarike

Predsednik OZS Blaž Cvar je spomnil na razcvet slovenske kulinarike v zadnjih 20 letih. Potem ko nam je v Slovenijo uspelo privabiti najbolj priznane kulinarične vodnike, je po njegovem mnenju napočil čas, da tudi "temelj slovenske kulinarike postavimo na primerno mesto". To pomeni, da je treba tistim, ki so se začeli ukvarjati z gastronomijo pri nas in na tej poti iz generacije v generacije ostajajo, dati posebno priznanje, je dejal Cvar in dodal, da je odgovor na to blagovna znamka Gostilna Slovenija.

Čeprav je sekcija za gostinstvo in turizem OZS blagovno znamko ustanovila že leta 2011, pa je Cvar prepričan, da bo tokrat ob podpori ključnih deležnikov "končno dobila svoje mesto oziroma zaživela". Ob tem je zbranim po vzoru mladih prevzemnikom kmetij, ki so deležni finančnih spodbud, v razmislek predlagal možnost uvedbe podobnega ukrepa tudi za prevzemnike slovenskih gostiln.

Do znakov upravičene tudi gostilne, ki niso članice zbornice

Glede postopka pridobitve znaka Gostilna Slovenija je predsednica sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Patricija Furlan pojasnila, da gostilne preveri strokovna komisija, označene pa so z enotno tablo in znakom. Izpolnjevati morajo tudi posebna merila in kriterije, med drugim na področju zunanje in notranje ureditve lokalov. V ponudbi morajo prevladovati hišne, lokalne in regionalne jedi, pozorne pa morajo biti tudi na izbor ustreznih živil in proizvodov lokalnih pridelovalcev ter živil z zaščitenim geografskim poreklom. OZS je lani v sodelovanju s STO začela prenavljati model upravljanja znamke ter nadgradila in za pridobitev znaka uvedla dodatna merila kakovosti in trajnosti ravnanja gostiln. Po novem so do znakov upravičene tudi gostilne, ki niso članice zbornice.

"Z letošnjim letom smo se dogovorili za izvedbo recenzij za dvig kakovosti med obstoječimi imetniki znaka Gostilna Slovenija in za aktivnejše pridobivanje novih članov ter pripravili ambiciozen marketinški načrt za promocijo gostiln, ki sistematično promovira gastronomijo Slovenije," je povedala direktorica STO Maja Pak Olaj.

V Michelinov vodnik uvrščenih 63 restavracij

Spomnila je, da je v Michelinov vodnik za Slovenijo za letošnje leto uvrščenih kar 63 restavracij, od tega se jih deset ponaša z zvezdicami, v vodnik pa je uvrščenih tudi sedem gostinskih obratov, ki nosijo znamko Gostilna Slovenija (od tega je eden nagrajen z rdečo, dva pa zeleno zvezdico).

"STO s sodelovanjem pri projektu Gostilna Slovenija zaokrožuje strateški okvir razvoja in promocije celovite gastronomske ponudbe Slovenije s poudarkom na gostinskih ponudnikih, ki gradijo na bogatih družinskih tradicijah in hkrati zagotavljajo vrhunsko kakovost," je še poudarila Pak Olaj.

V okviru dogodka so znak Gostilna Slovenija podelili štirim novim članom – Gostilni Avsenik iz Begunj na Gorenjskem, Gostilni in hotelu Kunst iz Leskovca pri Krškem, Gostišču Tolc iz Sorice in Gostilni pri Žabarju iz Ljubljane. Nosilcev blagovne znamke Gostilna Slovenija je skupno 41.