Golob: Plačni sistem danes ne deluje, in sicer zaradi parcialnih dogovorov različnih vlad

Poslanca SDS Zvonka Černača je zanimalo, zakaj so sodniki in tožilci prioriteta pri ureditvi plačnih nesorazmerij, zakaj ne tudi drugi, zlasti tisti na spodnjem delu plačne lestvice. Zanj je namreč sporno, da je Golobova vlada dala 600 evrov sodnikom in tožilcem.

Golob: Plačne reforme se od leta 2008 ni lotila nobena vlada

Golob je odgovoril, da Černačevo vprašanje prehiteva, ker se bo plačna reforma začela šele letos. Vrh koalicije bo o plačni reformi razpravljal 1. februarja. "Od 2008 se plačne reforme ni lotila nobena vlada. Klicanje po hitrosti, ko gre za teden ali dva, prej pa se 14 let ni nič naredilo, je smešno. /…/ Plačni sistem danes ne deluje, in sicer zaradi parcialnih dogovorov različnih vlad."

Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Predlog, da se gre na sistem 1:7, ni s strani vlade, ta predlog so v socialnem dialogu dali pogajalci. Želimo doseči, da odpremo strop, da bomo lahko sposobne, strokovne in usposobljene delavce v javni upravi ne samo zadržali, ampak tudi pritegnili." pic.twitter.com/ha2nSuJFoc

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 24, 2023

Glede dodatka 600 evrov sodnikom in tožilcem je Golob dejal, da mora biti sodna oblast tudi materialno neodvisna od izvršilne in zakonodajne. Kot je dejal, so bili od leta 2012 sodni funkcionarji izpuščeni iz usklajevanj o višjih plačah. Zato so se odločili za začasni dodatek 600 evrov.

Novice DZ s poslanskimi vprašanji začenja redno zasedanje

Golob o dvigu minimalne plače

V povprečju so se javnim uslužbencem v zadnjih letih plače dvignile za 15 odstotkov, sodnim funkcionarjem pa padle za pet odstotkov. "Samo popravljamo zaostanek, ki so ga bili deležni sodni funkcionarji v zadnjih petih ali sedmih letih," poudarja Golob. Glede spodnje plačne lestvice v javnem sektorju pa je premier dejal, da se dviguje minimalna plača, zaradi česar bodo dobili vsi sto evrov neto več. Minimalno plačo so zvišali, da bi jo uskladili z rastjo življenjskih stroškov in gospodarsko rastjo. "Ne bodo se več dogajale anomalije v javnem sektorju, kjer nekaterim v javnem sektorju rastejo plače več od drugih," je napovedal Golob.

Zvonko Černač je premierja Goloba spraševal o reformi plač v javnem sektorju. Foto: STA ,

O plačni reformi je premierja spraševal poslanec NSi Janez Žakelj. Ta je med drugim dejal,  da je enotni plačni sistem v razsulo, je mrtev. To je po Žakljevem mnenju "uspelo" Golobu.

Golob: Plačna reforma bo morala nagrajevati tiste, ki prispevajo več

Golob je odgovoril, da bo plačna reforma, ko jo bodo sprejeli, morala nagrajevati tiste, ki bodo prispevali več k družbeni blaginji. To je ena od ključev reforme, reforma ne bo kar dvigovala plače vsepovprek. Dodal je še, da se bodo plače voljenih javnih funkcionarjev (mednje spadajo tudi poslanci v DZ) dvignile šele v naslednjem mandatu. Golob upa, da bodo zato tudi na naslednjih volitvah v DZ kandidirali tudi bolj sposobni kandidati, da ne bomo večno gledali večnih obrazov, ki morda vztrajajo zato, ker ne morejo drugam. Povedal je še, da je bil oktobrski dvig plač zaradi višje inflacije.

Novice Za ponovno podporo noveli zakona o finančni upravi zmanjkal en glas

Poslanec SDS Žan Mahnič je premierja spraševal o poročanju medijev na Balkanu o nakazilih GEN-I v tujino in o Golobu. Mahnič je premierja vprašal, ali osebno pozna Martin Berishaja in ali mu je ta kdaj nosil gotovino. "Vedno je fascinantno poslušati vaše izmišljene konstrukte," je odgovoril Golob in Mahniča vprašal, ali bodo (v SDS, op. p.) preboleli 24. april (lani so bile na ta dan volitve, na katerih je Gibanje Svobode prepričljivo premagalo SDS).

Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Sredstva za investicije so tista, ki se rekordno povečajo, ne pa trošenje. Proračun za leto 2023 niti približno ni zapravljiv, ampak je investicijsko naravnan. Ima izredno veliko komponento pomoči gospodarstvu in to je zato danes tudi hvaležno."

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 24, 2023

Golob: Ne poznam Berishaja, se pa Berishaj dobro pozna z Janšo

Zatrdil je, da ne pozna Berishaja, kar je potrdil tudi Berishaj. Golob je še spomnil, da se Berishaj dobro pozna s predsednikom SDS Janezom Janšo. Med drugim je Janši na prejšnjih volitvah obljubil zvestobo in podporo kosovskih državljanov, ki živijo v Sloveniji.

Mahnič je nato Golobu dejal: "Mi smo preboleli 24. april. /…/ Vi pa te višje plače (Golob je omenil, da bodo v naslednjem sklicu DZ poslanci imeli višje plače) ne boste doživeli."

Poslanec SDS Žan Mahnič je premierja Goloba spraševal o pisanju balkanskih medijev o domnevno koruptivnem delovanju GEN-I, ko ga je vodil Golob. Ta mu je odgovoril, da gre za izmišljotine, ki so v balkanske medije prišle iz Slovenije. Foto: STA ,

Golob je nato znova zatrdil, da se nobena gotovina ni dvigovala z računov GEN-I ter da mednarodni revizorji nadzorujejo poslovanje GEN-I. Premier je še dejal, da ne ve, kje je končal denar prijateljev drugih ljudi. Žal mu je, da ni na seji Janše, ki bi lahko vse pojasnil Mahniču. Glede pisanja o GEN-I v medijih na Balkanu pa Golob ocenjuje, da so viri teh "zlonamernih in izkrivljenjih dejstev" v balkanskih medijih v Sloveniji.

Golob o prodaji slovenskega lesa

Predrag Baković (SD) pa je premierju zastavil vprašanje v zvezi s prodajo slovenskega lesa v tujino. Zanima ga, ali bo vlada spremenila oz. preklicala pravila prodaje gozdnih lesnih sortimentov, ki jih je postavila prejšnja vlada in ki se nanašajo na prodajo lesa hrvaškim podjetjem v skladu z reciprociteto, ter če jih ne bo, kako bo zaščitila slovenske lesne predelovalce.

Golob je odgovoril, da je slovenski lesnopredelovalni sektor že dlje kot desetletje v resni krizi. Osnovni cilj slovenske lesne industrije bi morala biti predelava lesa v izdelke višje dodane vrednosti.

Predrag Baković (SD) je premierju zastavil vprašanje v zvezi s prodajo slovenskega lesa v tujino. Foto: STA/Katja Kodba

Zdajšnji razpis o pravilih prodaje gozdnih lesnih sortimentov res sloni na pravilih iz lanskega aprila. Že v preteklosti je bilo približno tri odstotke te iste hlodovine prodanih tujim kupcem, letos se je zvišalo na pet odstotkov, je dejal Golob in dodal, da je ta trend treba ustaviti. Zato je treba preveriti pravila o prodaji gozdnih lesnih sortimentov. Če jih bo treba dopolniti, jih bodo dopolnili. Je pa znova poudaril, da je ključna usmeritev slovenske lesne industrije v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Dejansko je lesnopredelovalni sektor v Sloveniji že desetletje ali dlje v precejšnji krizi. V programu za okrevanje in odpornost je predvidenih 25 milijonov € sredstev z namenom posodobitve in modernizacije v lesnopredelovalni industriji."

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 24, 2023

Znova o noveli zakona o finančni upravi

DZ bo danes tudi ponovno odločal o noveli zakona o finančni upravi, ki jo je DZ potrdil sredi decembra, teden dni pozneje pa so državni svetniki nanjo izglasovali odložilni veto. Zmotila jih je predvsem določba, po kateri se lahko pri opravljanju finančne preiskave pridobivajo podatki o položaju in gibanju blaga z uporabo tehničnih pripomočkov, in to zgolj na podlagi odločitve pooblaščene osebe finančne uprave.

Novela v ponovni obravnavi na odboru DZ za finance minuli teden ni dobila zadostne podpore. Da je primerna za vnovično potrditev, bi morala glasovati večina vseh članov odbora, torej osem, glasove za pa je prispevalo le sedem poslancev Svobode.