Prekarni delavci, sodobni sužnji, živijo iz tedna v teden

Na te probleme prekarnih delavcev je na nacionalni konferenci o prekarnem delu opozoril predstavnik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Borut Brezar. Tudi na pristojnem ministrstvu se zavedajo, da gre za velik problem.

Prekariat v Sloveniji se počasi prebuja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo je današnjo konferenco v Ljubljani naslovilo Novodobno suženjstvo – prekarne oblike na trgu dela. Brezar je v uvodnem nagovoru na konferenci najprej spomnil, da so predstavniki gibanja v torek v DZ predali peticijo za povrnitev in priznanje pravic delavcem, prekarnim delavcem in brezposelnim, ki jo je podprlo okoli 1.600 posameznikov.

Kot je poudaril, se prekariat v Sloveniji prebuja, počasi začenja razumeti in izrekati svoje težave ter oblikuje rešitve. Pred nekaj desetletji v Sloveniji še ni bil problematičen, ker še ni obstajal, je dejal. Po njegovem mnenju gre za posledico neoliberalnih ekonomskih politik, ki so v imenu kapitala in znižanju stroškov dela v praksi zahtevale odvzemanje pravic delavcem.

Država je korak k zaščiti prekarnih delavcev naredila Tudi pravnica Barbara Rajgelj iz Fakultete za družbene vede je izpostavila, da večje breme negotovosti in izključenosti od socialnih pravic in možnosti nosijo osebe, ki opravljajo delo na podlagi atipičnih delovno- ali civilnopravnih pogodb. Med drugim je pojasnila, da imajo celoten obseg delavskih in socialnih pravic delavci, zaposleni za določen in nedoločen čas, čeprav zadnji nimajo zagotovljene varnosti delovnega razmerja.

Po njenem mnenju je sicer država naredila korak k temu, da zaščiti tudi prekarne delavce, a je priznala zlasti tiste segmente, ki jih delavcem še ni treba plačevati, torej pokojnino, je dodala. Rajgeljeva je pozvala k skupnemu razmisleku o bistvenih pravno-sistemskih spremembah na področju dela v smeri univerzalnosti socialnih pravic in oddelitve socialne varnosti od sfere dela. Nezmožnost načrtovanja življenja

Sociologinja Valerija Korošec se je strinjala, da je eden večjih problemov prekarnih delavcev nezmožnost načrtovanja življenja. Kot je pojasnila, pa stopnje revščine pri prekarnih delavcih sploh ni mogoče določiti, saj ti ne spadajo v posebno kategorijo.

Od zaposlenih se zahteva vedno več, kar povečuje psihične pritiske Psihologinja Nataša Dernovšček Hafner, ki je zaposlena na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je poudarila, da se danes od zaposlenih zahteva vedno več, kar posledično povečuje psihične, čustvene in miselne pritiske. Še posebej pa so tem pritiskom izpostavljeni delavci, ki nimajo zagotovljene varne oblike zaposlitve.

Kot je dejala psihologinja, je raziskav na področju zdravja prekarnih delavcev pri nas zelo malo, več jih je v tujini. Te med drugim kažejo, da negotovost glede zaposlitve povečajo tveganje srčnega infarkta, hkrati pa imajo takšni delavci oviran dostop do zdravstvenih storitev. Pogosto poiščejo pomoč, ko je za zdravljenje prepozno, je povedala.

Da je prekarno delo v Sloveniji velik problem, se je strinjal tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar, pri tem pa dodal, da gre za problem v vseh državah EU. Izpostavil je, da delež na novo sklenjenih pogodb za nedoločen čas v Sloveniji po spremembi zakonodaje narašča. Z učinki pa so na ministrstvu za zdaj zadovoljni.

Med drugim se je Pogačar dotaknil agencijskih delavcev, ki so bili prej večinoma zaposleni za določen čas. Kot je povedal državni sekretar, je agencija delavca zaposlila, dokler je imela delo, z zakonom pa so na ministrstvu to spremenili in imajo vsi zaposleni enake pravice. Po njegovih besedah so prve tri mesece po reformi zabeležili ogromen poskok števila zaposlenih za nedoločen čas, zlasti v agencijah.

Pogačar je sklenil, da se problema prekarnih delavcev na ministrstvu zavedajo, pripravljajo tudi izhodiščni dokument, ki bo podlaga za javno in strokovno razpravo. Vse spremembe na trgu dela pa morajo biti dobro premišljene, je poudaril.