Ponedeljek,
6. 7. 2020,
17.02

Osveženo pred

4 leta, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,95

4

Natisni članek

Natisni članek

Hrvaška Andrej Plenković HDZ Ursula von der Leyen

Ponedeljek, 6. 7. 2020, 17.02

4 leta, 5 mesecev

Predsednica pod točo kritik zaradi videa v podporo HDZ

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,95

4

Ursula von der Leyen | Foto Reuters

Foto: Reuters

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je konec minulega tedna znašla pod točo kritik zaradi sodelovanja v videu desnosredinskih voditeljev v podporo hrvaški stranki HDZ premierja Andreja Plenkovića pred nedeljskimi volitvami. V komisiji priznavajo, da je bilo storjenih nekaj napak, in zatrjujejo, da se te ne bodo več ponovile.

Von der Leynova s kratkim sporočilom "sigurna Hrvatska" začne polminutni video, ki ga je HDZ na Twitterju objavila v petek popoldne. V njem desnosredinski evropski voditelji v hrvaščini ponavljajo to besedno zvezo. Med njimi je tudi slovenski premier Janez Janša, ki jo sicer edini pove v svojem jeziku, poroča STA.

Merklova in Orban v videu ne nastopita

Med voditelji, ki sodelujejo v kratkem videu, so tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, bolgarski premier Bojko Borisov in grški premier Kiriakos Micotakis. Manjkata pa nemška kanclerka Angela Merkel - Nemčijo v videu zastopa vodja CDU Annegret Kramp-Karrenbauer - in madžarski premier Viktor Orban, navaja STA.

Komisija priznala, da je bilo storjenih nekaj "nenamernih" napak

V Evropski komisiji so v odzivu na kritike danes priznali, da je bilo storjenih nekaj "nenamernih" napak. Ozadje tega "osebnega sporočila" ne bi smeli biti prostori sedeža komisije Berlaymont in von der Leynova ne bi smela biti podpisana kot predsednica komisije, je danes povedal glavni govorec komisije Eric Mamer. Pojasnil je, da so podpis sicer dodali v Zagrebu, še piše STA.

Govorec je še pojasnil, da je bilo to kratko sporočilo posneto na hitro, ob robu snemanja niza drugih videoposnetkov, tako da posebnih stroškov ni bilo. Predsednici namreč očitajo, da je v podporo nacionalni stranki uporabila ime in zmogljivosti institucije, česar po kodeksu ravnanja članov komisije ne bi smela storiti.

Andrej Plenković
Novice Plenković že ima večino v saboru

Hrvaška nevladna organizacija Gong je sicer von der Leynovo prijavila komisiji in evropski varuhinji človekovih pravic Emily O'Reilly zaradi morebitne kršitve kodeksa ravnanja s sodelovanjem v videu v podporo HDZ pred volitvami, je organizacija sporočila po Twitterju, piše STA.

Kritiki izpostavljajo tretji odstavek 9. člena tega kodeksa o sodelovanju v nacionalni politiki v času mandata, ki določa, da "se morajo člani komisije vzdržati vseh javnih izjav ali nastopov v imenu strank ali organizacij socialnih partnerjev, katerih člani so, razen, če kandidirajo na volitvah ali sodelujejo v volilnih kampanjah", pri čemer pa to ne posega v njihovo pravico, da izrazijo svoja osebna mnenja, še piše STA.

Sodelovanja v videu ne vidijo kot spornega

V komisiji sicer nasploh spodbujajo dejavno politično življenje članov kolegija, tako da samega sodelovanja von der Leynove v videu ne vidijo kot spornega. Poudarjajo le, da bi okoliščine morale biti drugačne. Von der Leynova sicer živi v Berlaymontu, kar še otežuje razmejitev med njenim zasebnim in poklicnim življenjem, še piše STA.

Jasna ločnica tudi dejansko ni mogoča. Že sama povezava evropskih volitev z izbiro predsednika komisije jasno kaže, da razmejitve med vlogo vodje te institucije in političnim življenjem te osebe, ne more biti. Konec koncev von der Leynova ne bi bila predsednica komisije, če ne bi prihajala iz najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).

Nasploh v praksi politične nevtralnosti voditeljev institucij preprosto ni. Predsednik Evropskega parlamenta, Italijan David Sassoli, na primer jasno in glasno kritizira stališča varčne četverice, ki v pogajanjih o svežnju za okrevanje zavzema stališča v nasprotju s stališči Italije, poroča STA.

Tudi Slovenija komisiji že očitala političnost

Slovenija je v minulih letih komisiji očitala političnost v primeru spora s Hrvaško glede arbitražne razsodbe o meji. Bivši predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sicer naklonjenosti Plenkoviću ni skrival. Na primer, na valentinovo leta 2018 je v Bruslju po srečanju s Plenkovićem izjavil: "Vsakič, ko se vidiva, se vedno znova zaljubiva drug v drugega."

Juncker je aprila 2017 tudi odločno posegel v francosko predsedniško kampanjo, ko je podprl enega od kandidatov, ki sta se uvrstila v drugi krog volitev - Emmanuela Macrona v bitki z Marine Le Pen. V Bruslju so tedaj ta poseg upravičili s tem, da gre pač za obrambo evropskih vrednot in da niso imeli izbire, še piše STA.