Predlog letošnjega rebalansa na poti v DZ

Če to izrazimo v deležu BDP, gre za 3,4 odstotka. Cilj rebalansa, ki ga bo zdaj dobil v obravnavo in sprejem DZ, je zagotoviti ustrezno izvršitev proračuna do konca leta, je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.

V zdaj veljavnem proračunu je primanjkljaj predviden pri 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), z rebalansom se torej zvišuje za 0,2 odstotne točke. Upoštevaje stroške dokapitalizacije bank pa želi vlada primanjkljaj zadržati na ravni 4,3 odstotka BDP, je povedala Vraničarjeva.

Strukturnih ukrepov ne bo, le razporeditve Z rebalansom se pričakovani prihodki zmanjšujejo za 20,2 milijona evrov na 8,6 milijarde evrov, predvideni odhodki pa se povečujejo za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov. Ker se rebalans pripravlja v zadnjem četrtletju tekočega leta, ne more vsebovati strukturnih ukrepov, temveč je mogoče vanj vključiti le prihranke oziroma prerazporeditve sredstev, kjer je to mogoče, je presodila Vraničarjeva.

Izpad prihodkov zaradi padca nepremičninskega zakona Znižanje pričakovanih prihodkov je predvsem posledica izpada davka na nepremičnine, prihodke od tega je vlada konec lanskega leta ocenjevala v višini 205 milijonov evrov. Tudi sicer se ocena davčnih prihodkov nekoliko znižuje, več od načrtovanih pa se bo letos v proračun steklo prihodkov od premoženja in drugih nedavčnih prihodkov.

Manj bomo črpali tudi evropska sredstva Vlada je na novo ocenila tudi možnosti za črpanje evropskih sredstev in posledično zmanjšala pričakovani priliv iz skupnega evropskega proračuna za približno 100 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov. O razlogih bi morali povprašati ministrstva, ki skrbijo za izvajanje projektov, a številka je še vedno za približno 200 milijonov evrov večja v primerjavi z lansko, ni bila nezadovoljna Vraničarjeva.

Več denarja bo šlo v pokojninsko blagajno Z rebalansom se povečujejo transferji iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, kot pomembno okoliščino pri pripravi dokumenta pa je Vraničarjeva omenila še potrebo po zagotovitvi dodatnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju železniškega in cestnega prometa ter za izplačilo nekaterih odškodnin, na primer izbrisanim. Več denarja je poleg tega predvidenega za odplačilo obresti, program zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik ter raziskovalne dejavnosti.

Z zakonom želijo pospešiti vračanje evropskih sredstev Rebalans spremlja predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Gre za precej tehničen zakon, s katerim se bo zagotovilo nemoteno izvršitev proračuna do konca leta. Kot eno od pomembnejših novosti je Vraničarjeva omenila določitev kratkega, 15-dnevnega roka za vlaganje zahtevkov za povračilo evropskih sredstev. Vlaganje zahtevkov je treba pospešiti, da ne bi že letos nastal nenačrtovan dodatni primanjkljaj, je povedala.

Erjavec ni zadovoljen, "a mora pač preživeti" Danes sprejete sklepe vlade je po seji novinarjem komentiral tudi predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec. Kot je dejal, z razrezom na njegovem ministrstvu ne morejo biti zadovoljni. "A moramo pač preživeti. Vsak bo znotraj svojega ministrstva poiskal manjkajoča sredstva, tako da sklenemo leto 2014," je dodal.